Nova ekipa evropskih poslancev bo izbirala svojega predsednika

Za mesto predsednika je bolj ali manj gotovo, da bo v prvi polovici petletnega mandata ostalo v rokah sedanjega vodje skupine socialdemokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Martina Schulza, ki je bil na tem položaju že tudi v drugi polovici prejšnjega mandata.

Tak je namreč dogovor, ki sta ga minuli teden sklenili najmočnejši politični skupini v Evropskem parlamentu, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) in socialdemokrati. V skladu s tem dogovorom bo položaj predsednika najprej pripadel kandidatu S&D Schulzu, od januarja 2017 naprej pa kandidatu EPP.

Mesto predsednika bo po vsej verjetnosti ostalo v rokah sedanjega vodje skupine socialdemokratov (S&D) MartinaSchulz

Gentlemanski dogovor o delitvi položaja med največjima skupinama obstaja že dolgo, a tokrat se je ugibalo, da bi si lahko ta položaj morda z S&D delil kdo drug, saj bo EPP pripadel predsedniški položaj v Evropski komisiji.

O tem po petkovem vrhu EU, na katerem so voditelji držav članic kljub nasprotovanju Velike Britanije in Madžarske za predsednika komisije predlagali "spitzenkandidata" EPP, Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja, v bistvu ni več dvoma.

Dogovor o delitvi položaja predsednika parlamenta je bil sicer prvi konkreten rezultat pogajanj o veliki koaliciji, ki sta jih pred tednom dni začeli proevropski EPP in S&D, da bi tako pristrigli peruti okrepljenim evroskeptikom. Pogajanja o skupnem programu prioritet EU v prihodnjih petih letih se bodo po napovedih nadaljevala ta teden v Strasbourgu.

Vrh EU je za za predsednika komisije predlagal Jean-Clauda Junckerja

Ustanovno zasedanje bo v torek ob 10. uri odprl Gianni Pittella kot začasni predsednik parlamenta. Takoj zatem bodo stekle volitve novega predsednika parlamenta. Schulz sicer na njih ne bo edini kandidat, saj so svoje kandidate predlagale še tri manjše politične skupine, ki so ostro kritizirale dogovarjanje in kupčkanje med najmočnejšimi.

Zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti (ECR), ki so po novem tretja najmočnejša skupina v parlamentu, predlagajo Sajjada Karima, kandidat levice (GUE/NGL) je Pablo Iglesias, kandidatka Zelenih pa Ulrike Lunaček.

Rok za vložitev kandidatov se izteče drevi, tako da bi se jim lahko pridružil še kdo, a realne možnosti za izvolitev ima le Schulz.

Glasuje se v največ štirih krogih

Volitve predsednika so tajne in za razliko od običajnega elektronskega glasovanja potekajo s papirnatimi glasovnicami. Glasuje se lahko v največ štirih krogih. V prvih treh krogih je za izvolitev potrebna absolutna večina veljavnih oddanih glasov. Če je nihče ne zbere, poteka četrti krog, v katerega gresta le kandidata, ki sta v tretjem krogu dobila največ podpore.

Takoj po izvolitvi predsednika bodo poslanci v torek po podobnem sistemu volili še 14 podpredsednikov. Šest podpredsednikov naj bi pripadlo EPP, trije S&D, po eden pa preostalim petim političnim skupinam. V sredo bodo na vrsti še volitve petih kvestorjev, ki so odgovorni za administrativne in finančne zadeve.

Čeprav je EPP na volitvah 25. maja izgubila več kot 60 sedežev, ostaja z 221 poslanci najmočnejša sila v Evropskem parlamentu. Prav tako je kljub izgubam drugo mesto uspelo ubraniti socialdemokratom, ki imajo 191 poslancev.

S 70 poslanci jim sledi ECR, ki je s tretjega mesta izrinila liberalce (Alde). Peta je levica, ki se je v primerjavi s prejšnjim mandatom občutno okrepila, šele šesti so po novem Zeleni, najmanjša pa z 48 poslanci ostaja evroskeptična Evropa svobode in demokracije (EFD).

Število političnih skupin v novem parlamentu tako ostaja enako kot v odhajajočem - sedem. Skrajni desnici s Francozinjo Marine Le Pen na čelu pa kljub velikemu uspehu na majskih volitvah ni uspelo oblikovati lastne skupine.

Zahtevano število poslancev za oblikovanje lastne skupine, 25, je Francozinja brez težav dosegla, saj jih je do roka, ki se je iztekel 24. junija, zbrala 38. Ni pa izpolnila pogoja, da morajo člani skupine prihajati iz sedmih držav. Poleg svoje Nacionalne fronte je namreč pridobila le še nizozemsko Stranko za svobodo (PVV), avstrijske svobodnjake (FPÖ), italijansko Severno ligo in belgijsko stranko Vlaams Belang.

Če se ne bo v zadnjem trenutku kaj spremenilo, bo tabor okoli Le Penove tako med drugim ostal brez denarja, namenjenega financiranju političnih skupin v Evropskem parlamentu. Rok, da se skupine kvalificirajo za ta sredstva, je namreč torek.

Posledično nepovezanih ostaja več kot 50 poslancev, okoli 20 več kot doslej. Poleg članov omenjenih petih strank so med njimi večinoma poslanci tako skrajnih strank, da sodelovanje z njimi zavrača celo Le Penova - med drugim madžarskega Jobbika, grške Zlate zore in nemške neonacistične NPD.

Med osmimi poslanci iz Slovenije jih kar pet pripada EPP

Milan Zver ter novinki Romana Tomc in Patricija Šulin so člani SDS, Lojze Peterle in Franc Bogovič pa sta bila izvoljena na skupni listi NSi in SLS.

V skupini "starih evropskih mačkov" iz Slovenije sta poleg Zvera in Peterleta še Ivo Vajgl, ki kljub prestopu v stranko DeSUS ostaja član Alde, in Tanja Fajon (S&D/SD). Na novo je v parlamentu še predsednik stranke Verjamem Igor Šoltes. Šoltes se je pridružil politični skupini Zelenih.

Evropski poslanci naj bi na tokratnem zasedanju že tudi določili število in razporeditev sedežev v 20 stalnih odborih parlamenta. Sedeži se razdeljujejo po t. i. D'Hondtovi metodi, sestava odborov pa naj bi čim bolj odražala sestavo parlamenta.

Konferenca predsednikov bo predloge imen članov odborov predstavila v sredo zvečer, parlament pa bo o predlogu nato odločal v četrtek dopoldne. Ustanovne seje in volitve predsedstev odborov bodo sledile prihodnji teden v Bruslju.

Poleg omenjenih nalog imajo evropski poslanci v sredo na dnevnem redu še tri razprave - najprej o zaključkih nedavnega vrha EU, nato o koncu polletnega grškega predsedovanja EU, popoldne pa jim bo italijanski premier Matteo Renzi predstavil še prioritete italijanskega predsedovanja Svetu EU, ki se začenja v torek.

Prva razprava naj bi bila sicer posvečena pregledu petih strateških prioritet EU v prihodnjih petih letih, ki so jih na vrhu pred dnevi potrdili voditelji, a zasenčiti jo utegnejo kritike iz vrst manjših skupin na račun dogovarjanja med EPP in S&D o veliki koaliciji in razdelitvi vodilnih položajev.