NOV VOLILNI ZAKON: Bodo ustavno presojo zahtevali tudi zaradi pravic Slovencev v Italiji?

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Nova italijanska volilna zakonodaja je sprožila vrsto pravnih pobud, katerih cilj je preveriti njeno skladnost z ustavo. Kot poroča Primorski dnevnik, je odvetnik Giovanni Ventura na tržaškem sodišču vložil zahtevo, da bi novo ureditev predložili v presojo italijanskemu ustavnemu sodišču. Pobuda je del širše akcije Mreže za svobodne in enakopravne volitve, ki jo vodita nekdanji predsednik ustavnega sodišča Enrico Grosso ter pravnik in nekdanji politik Roberto Zaccaria.

V mreži sodeluje tudi tržaški Odbor za obrambo ustave, ki ga vodi priznani ustavni pravnik Sergio Bartole. Prav v imenu tega odbora je Ventura vložil zahtevo v Trstu.

Pri Slovencih odločitev še ni bila sprejeta

Pravni spor bi lahko dobil dodatno razsežnost zaradi položaja jezikovnih manjšin. Po navedbah Primorskega dnevnika je ločena pobuda v zvezi s furlansko skupnostjo že skoraj pripravljena, medtem ko morebitni priziv zaradi pravic slovenske narodne skupnosti ostaja odprto vprašanje. To pomeni, da za zdaj ni potrjeno, ali bo tudi v zvezi s slovensko manjšino vložena samostojna zahteva za presojo zakonodaje.

Morebitni slovenski priziv bi lahko odprl vprašanje, ali nova volilna pravila dovolj upoštevajo posebnosti območij, na katerih živi zgodovinska slovenska narodna skupnost, predvsem na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Pri tem ni pomembno samo število pripadnikov manjšine, temveč tudi način oblikovanja volilnih okrožij in dejanske možnosti, da manjšinska skupnost sodeluje pri izbiri svojih političnih predstavnikov.

Na Južnem Tirolskem že opozarjajo na pravice manjšin

Vprašanje varstva jezikovnih manjšin so medtem odprli tudi na Južnem Tirolskem. Tamkajšnji pravniki so se obrnili na prizivno sodišče v Trentu, saj menijo, da bi nova volilna ureditev lahko posegla v pravice jezikovnih skupnosti. Njihovi pomisleki se nanašajo predvsem na novo geografsko razmejitev senatnih volilnih okrožij na območju Bolzana. Po poročanju Primorskega dnevnika je ureditev rezultat političnega kompromisa med vlado premierke Giorgie Meloni in Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP).

Prav južnotirolski primer kaže, kako pomembna je lahko razmejitev volilnih okrožij za skupnosti, ki so številčno manjše in živijo na določenem geografskem območju. Če so njihovi volivci razdeljeni med več širših okrožij, se lahko njihov politični vpliv zmanjša. Ali je do takšnega posega dejansko prišlo in ali je ustavno sporen, pa je predmet pravne presoje.