Nov merilnik tokov omogoča boljšo zaščito severnega Jadrana

Tržaški zaliv je namreč plitek in okoljsko precej obremenjen. V njem obratujeta dve veliki luki z visoko gostoto ladijskega prometa, kar povečuje možnost nesreč, opozarja raziskovalec Matjaž Ličer.

Septembra so v sklopu evropskega projekta Hazadr zato vzpostavili sistem, ki zbira podatke o valovih in tokovih v Tržaškem zalivu. V primeru razlitja bo tako mogoče napovedati gibanje oljnega madeža in na ta način izboljšati učinkovitost odzivnih služb.

"Če poznamo natančno gibanje površinskih tokov in valov, lahko ob nesreči bolj ustrezno povemo civilni zaščiti, na kakšen način naj se odzovejo, kam naj gredo in kako najučinkoviteje zamejijo madež," je prepričan Ličer.

Drugi vidik pa je raziskovalni. S podatki iz sistema z ločljivostjo nekaj sto metrov bodo lahko izboljšali natančnost matematičnih modelov kroženja vode v severnem Jadranu.

Tokovi nimajo enostavnega gibanja

"Na splošno res velja, da ob hrvaški obali voda teče na sever, ob italijanski obali pa nato zopet nazaj na jug, a gre za posplošeno gibanje. Mnogi dogodki, recimo vetrovi in izlivi reke, lahko namreč povsem spremenijo gibanje na določenem območju," poudarja Ličer.

Po njegovih ocenah je tovrstnih merilnikov v Jadranu približno pet do deset, v sredozemskem morju okoli 30, po vsem svetu pa jih je med 200 in 300.

Dve oddajni in več sprejemnih anten so raziskovalci Morske biološke postaje Piran, ki je del Nacionalnega inštituta za biologijo, namestili na pobočje piranskega rta.

Sistem zaenkrat omogoča zaznavo radialnih premikov vode, to je v smeri proti sprejemnikom. Ko bodo podoben sistem vzpostavili še italijanski kolegi na drugi strani zaliva, pa bodo dobili dejansko sliko premikanja vodnih mas.