"Nočne more očitno še ni konec ..."

Zapleti v scenariju sicer niso bili predvideni, a je zanje tokrat poskrbelo vreme, saj se je tik pred napovedanim začetkom otvoritve usulo kot iz škafa. Gala prireditev se je zato začela dobre pol ure pozneje, ko so se organizatorji odločili, da jo bodo kljub vremenskim nevščenostim izpeljali na prostem.

Uvodni del je potekal na balkonu palače Trevisini, kjer je občinstvu zapela slovenska primadona Helena Blagne Zaman, deležni pa smo bili tudi govora samega boga morja, Neptuna. Dogajanje se je nato preselilo na ribiška pomola, ki krasita vhod v mandrač. Tam je direktor Okolja Piran, Darij Barille, zelo natančno opisal potek del, ki so bila opravljena v času obnove, nato pa je povezovalec napovedal govor »najslavnejšega med Petri«, gospoda Bossmana.

Župan je najprej oznanil, da svojega pripravljenega govora ne bo prebral. Svoje razmišljanje je raje začel z besedami: "Mandrač je bil moja nočna mora ... in očitno te more še ni konec." Kljub temu se je zahvalil vsem, ki so projekt podpirali, kot tudi tistim, ki so ga grajali in opozarjali na napake, ter izrazil upanje, da bo mandrač dobro služil svojemu namenu.

Ko je tudi zadnji poskus, da bi glas dive Helene pregnal dež, padel v vodo, sta Peter Bossman in Darij Barille, vsak na svojem pomolčku, prerezala trakove z rdečimi in modrimi baloni, da so poleteli pod temno nebo nad mestom.

Po uradni predaji prenovljenega mandrača Pirančanom, je čast, da kot prva zapluje po ribiškem pristanišču, pripadla glasbeni zvezdi večera. Na krovu čudovite lesene barke, ki je v soju žarometov poplesavala po "srcu Pirana", je Helena Blagne Zaman večer zaokrožila s pesmijo ... "I did it my way".

Mnogi med maloštevilnimi prisotnimi, ki so pod dežniki pogumno vztrajali do konca otvoritve, so se strinjali, da je bila gala prireditev pravcata češnjica na torti projekta prenove piranskega mandrača.