NISO LE ZA OKRAS IN ZASEBNOST: Vse štiri občine slovenske Istre pristopile k posebni pobudi

Vseslovenska pobuda 'Za žive meje!' je nastala leta 2024 v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor, njen osrednji nosilec pa je Inštitut za politike prostora (IPoP). Namenjena je spodbujanju slovenskih občin k ohranjanju obstoječih in sajenju novih živih mej ter ozaveščanju o njihovem pomenu za ljudi, naravo in okolje. Občine spodbuja, da žive meje vključujejo v prostorsko načrtovanje, prebivalcem nudijo strokovno podporo in uvajajo ukrepe za njihovo ohranjanje.

Na Regionalu smo se z vprašanji obrnili na občine Koper, Izola, Piran in Ankaran ter preverili, kakšne ukrepe izvajajo, kje načrtujejo nove zasaditve in ali bodo k ozelenjevanju spodbujale tudi občane. Njihovi odgovori kažejo, da je pobuda pomembna predvsem z vidika ozaveščanja, medtem ko se konkretne aktivnosti in načrti med občinami razlikujejo.

Ankaran: Od ozaveščanja občanov do novih zelenih pasov ob cestah

Občina Ankaran se je pobudi pridružila letos, pri čemer v ospredje postavlja predvsem ozaveščanje prebivalcev, ustanov, turističnih ponudnikov in kmetovalcev o pomenu živih mej.

Kot pojasnjujejo na občini, žive meje niso le okras ali način razmejevanja prostora, temveč predstavljajo tudi življenjski prostor, zatočišče in vir hrane za številne živali. Poleg tega ugodno vplivajo na mikroklimo, saj zagotavljajo senco, hladijo okolico, zadržujejo prašne delce in ščitijo pred vetrom.

V občini že izvajajo nekatere konkretne ozelenitve. V okviru rekonstrukcije Jadranske ceste na odseku med krožiščem z Železniško cesto in Sončnim parkom bodo poleg drevoreda zasadili tudi pasove živih mej in sonaravno urejene vegetacijske pasove. Nedavno so drevoredno potezo uredili tudi ob kolesarski stezi vzdolž Železniške ceste. Pri izbiri rastlin dajejo prednost vrstam, ki so prilagojene lokalnim podnebnim razmeram, odporne, medonosne ali uporabne zaradi užitnih plodov.

Na občini ob tem posebej izpostavljajo pomen zelenih pasov ob Jadranski cesti, višje vegetacije v kulturni krajini in nad klifi Krajinskega parka Debeli rtič ter zelenja v stanovanjskih soseskah.

Koper: Nove žive meje v Šalari, Kamniti ulici in pri Libertasu

Mestna občina Koper (MOK) se je pobudi pridružila junija letos. Kot so pojasnili za Regional, želijo z vključitvijo predvsem povečati ozaveščenost prebivalcev o pomenu živih mej za kakovost bivalnega okolja.

Za njihovo vzdrževanje na javnih površinah skrbi javno podjetje Marjetica Koper, katerega zaposleni žive meje večkrat letno obrezujejo in jih po potrebi dognojujejo. Na območjih gradbenih posegov jih pravočasno presadijo ali ustrezno zaščitijo.

Posebnost koprskega pristopa je tudi ozelenjevanje ekoloških otokov. "Marjetica pogosto ozelenjuje tudi ekološke otoke, kjer zasaja jasmin, ki kot plezalka ustvarja visoko zeleno pregrado," pojasnjujejo na občini.

Nove žive meje so nedavno zasadili okoli objekta Supernova Šalara in v Kamniti ulici v Kopru, trenutno pa poteka zasaditev tudi na brežini pri objektu Libertas.

Na občini ob tem poudarjajo, da so v zadnjih osmih letih na javnih površinah v mestnem središču in njegovi neposredni bližini posadili tisoč novih dreves. Ozelenjevanje razumejo tudi kot enega izmed ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam.

Glede obstoječega stanja ocenjujejo, da se obseg živih mej v zadnjih letih ni bistveno zmanjšal, prav tako ne opažajo njihovega množičnega nadomeščanja z drugimi vrstami ograj.

Izola: Za zdaj predvsem informativne table, v načrtu obsežnejše ozelenjevanje

V Izoli so se pobudi pridružili predvsem zaradi ozaveščanja o pomenu ohranjanja, obnavljanja in sajenja živih mej.

V okviru projekta so na dveh lokacijah, na parkirišču Lonka oziroma Trgu ob vratih ter na območju Svetilnika, že namestili dvojezične informativne table. Kot pojasnjujejo na občini, so lokacije izbrali zaradi njihove vidnosti, saj želijo sporočilo pobude približati čim širšemu krogu prebivalcev in obiskovalcev. Morebitna namestitev dodatnih tabel bo odvisna od nadaljnjega razvoja pobude.

Čeprav v odgovoru niso navedli konkretnih novih zasaditev živih mej v okviru projekta, izpostavljajo več drugih aktivnosti, povezanih z ozelenjevanjem mesta. Nedavno so uredili urbani vrt Zeleni kare v starem mestnem jedru, ob Parenzani na območju zahodnih Livad pa zasadili 70 dreves.

Občina pripravlja tudi obsežnejšo ozelenitev severovzhodnega dela mesta, ki bo zajela Sončno nabrežje, območje ob pokopališču, Industrijsko cesto, Rudo, Livade in javna parkirišča. V okviru projekta Life4Adapt skupaj z ZRS Koper in lokalnimi prebivalci načrtujejo še prenovo ter ozelenitev javnega prostora v mestnem središču.

Na vprašanje o trenutnem stanju živih mej so odgovorili, da natančnih podatkov o njihovem številu oziroma obsegu nimajo. Kljub temu zatrjujejo, da se zelene površine v občini iz leta v leto povečujejo. Posebnih spodbud za občane, kot sta razdeljevanje sadik ali namensko strokovno svetovanje, trenutno ne predvidevajo.

Piran: Nove zasaditve v Portorožu, možnosti tudi ob novi šoli v Luciji

Občina Piran je k pobudi pristopila 25. maja 2026, in sicer na predlog Javnega podjetja Okolje Piran, ki skrbi tudi za vzdrževanje javnih zelenih površin. Kot so pojasnili za Regional, obstoječe žive meje redno obrezujejo in vzdržujejo, praviloma dvakrat letno pa jih tudi dognojujejo.

Na javnih površinah, za katere skrbijo, izrazitega zmanjševanja živih mej ne opažajo. "Nasprotno, pri novih ureditvah jih, kjer prostorske in druge razmere to dopuščajo, vključujemo v zasaditvene načrte in zasajamo nove," poudarjajo v Okolju Piran.

V zadnjem letu so tako večje število grmovnic zasadili v novem športnem parku, kjer so uporabili mirto, tevkrum in druge sredozemske rastline. Nove grmovnice, predvsem fotinije, so zasadili tudi v centralnem parku ob glavni ploščadi v Portorožu, medtem ko so zelenico pri lokalu Cacao ozelenili s tevkrumom.

Poseben pomen pripisujejo živim mejam v gosto pozidanih območjih, kot so Piran, Portorož in Lucija, kjer lahko zelenje prispeva k zmanjševanju poletnega pregrevanja. "Žive meje lahko pomembno prispevajo k izboljšanju mikroklime, saj senčijo okolico, zmanjšujejo pregrevanje površin in pripomorejo k nekoliko nižjim temperaturam na posameznih mikrolokacijah," pojasnjujejo.

Med območji, kjer bi bile nove zasaditve posebej smiselne, izpostavljajo javne objekte, športne površine in parkirišča, konkretno pa omenjajo tudi območje nove osnovne šole v Luciji. Nove zasaditve bodo sicer načrtovali predvsem ob prenovah javnih površin in tam, kjer prostorske razmere omogočajo primerno rast ter vzdrževanje.

Odgovori vseh štirih občin kažejo, da se pomen živih mej vse bolj uveljavlja tudi pri načrtovanju javnih površin. Vendar pa se njihovi pristopi razlikujejo. Ob tem je treba poudariti, da vse navedene ozelenitve niso nujno neposreden rezultat pristopa k pobudi 'Za žive meje!'. Nekatere so del že načrtovanih občinskih ureditev, ki sledijo širšim ciljem povečevanja zelenih površin.