Nevidni svet žrtev prometnih nesreč: Vse je lahko, dokler so žrtve samo številke
Kaj se zgodi, ko na televiziji ali radiu slišimo, da se je zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom? Kaj se zgodi, ko preberemo v časopisu ali na spletu statistiko o tem, koliko smrtnih žrtev terjajo slovenske ceste? Gre samo in zgolj za statistiko. Za veliko večino. A ne za žrtve, njihove svojce, prijatelje in vse, ki so jih imeli radi. Te zgodbe, tudi najbolj žalostne in tragične, je novinarka Damjana Žišt slišala, zapisala, sedaj pa še uredila in izdala v obliki knjige Nevideni svet prometnih nesreč.


Knjigo je včeraj predstavila tudi v Kopru in spregovorila o tem, kaj jo je pognalo k zapisu tragičnih zgodb. Pred dobrimi desetimi leti je tudi sama utrpela hujšo prometno nesrečo, ki bi se lahko zanjo (ali koga drugega) končala tragično. A imela je srečo, saj jo je odnesla le z lažjimi poškodbami. Šele kasneje se je zavedala, koliko sreče je imela in kaj bi se lahko zgodilo, če te sreče ne bi bilo. Svojo iskušnjo je delila z Robertom Štabo, ki je ustanovil zavod Varna pot.
Tako je tudi sama pristopila k projektu, knjiga, ki je nastala prav v sodelovanju z omenjenim zavodom pa je opozorilo in apel vsem, naj bodo v cestnem prometu previdni, zmerni in pozorni. "Zdelo se mi je prav, da zapišem določene zgodbe, da se iz tega vsi nekaj naučimo," je pojasnila Žištova.
"Gre za to, da ta knjiga ponuja vpogled v to, kaj se dogaja pri ljudeh, ki so žrtve prometnih nesreč. Žrtve so prav vsi. Tako povzročitelj, kot nekdo, ki je morda zaradi prometne nesreče ostal invalid, kot tudi vsi bližnji morebitnega pokojnega. Gre za drugi svet, nihče ne ve, kaj se dogaja s temi ljudmi. Čez kake prepreke in ovire gredo, kako se življenje v trenutku spremeni," je pojasnil Robert Štaba, ustanovitelj zavoda Varna pot.
Ob včerajšnji predstavitvi je bilo slišati, da je svet žrtev neke vrste neviden svet. A glede na dejstvo, da imamo vsako leto 6.000 ljudi, udeleženi v prometne nesreče, to pomeni, da zadeva tako ali drugače prizadane vsaj 42.000 oseb.

Število prometnih nesreč se zmanjšuje. Razmere so drugačne. Na primorskem – 25 mrtvih letno, sedaj cca 13. Namen ni pobiranje denarja ampak na osnovi raziskav in analiz poskušajo ugotoviti kje so tiste črne točke in kako pristopiti, da jih bo čim manj. Preventivne akcije, da ublažimo, če ne moremo preprečiti.
O sami knjigi sta spregovorila tudi Mitja Palčič in Milan Jurkovič s PU Koper. Sama sta izpostavila primere, s katereimi se srečujejo takorekoč dnevno. "Še najtežje je, ko je potrebno svojcem povedati, kaj se je zgodilo. Če je prišlo do smrtne žrtve je to zelo boleče. Potrebno je pravilno pristopiti," je pojasnil Jurkovič. Cilj policije pa je, da čimprej razišče prometno nesrečo in jo preda organom sodstva.
Zavod varna pot pa si prizadeva tudi, da bi bili sodni postopki v teh primerih čim krajši, saj je praksa pokazala, da šele ko se vsi sodni postopki končajo, lahko gredo svojci naprej. "Ti postopki bi morali trajati največ leto dni. Pri nas trajajo tudi do osem let. To je absolutno preveč," je še pojasnil Štaba, ki je dejal, da "je vse lahko, dokler so žrtve samo številke, ko pa to postanejo naši svojci, postane to neviden svet bolečine."
Vir: Jaka Vran



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.