Nepremičninski zakon bo romal na ustavno sodišče

Nepremičninski zakon posega v pravice in koristi mestne občine, saj pomembno in negativno vpliva tako na odhodkovno kot prihodkovno stran sredstev občine, zaradi česar ogroža njeno normalno delovanje in nadaljnji razvoj v skladu s predvidenimi načrti ter strategijami.

Svetniki takorekoč soglasni

Občinski svet je zato pooblastil župana Popoviča, da nastalo situacijo prouči in z ustreznimi pravnimi strokovnjaki pripravi vse potrebno za izpodbijanje zakona pred ustavnim sodiščem. Sklep je podprlo 29 svetnikov, eden je bil vzdržan.

Koprski občinski svet je poleg tega ugotovil, da je DZ maja letos s spremembami 90., 97. in 99. člena ustave pomembno posegel v dosedanjo ureditev referenduma ter v bistveni meri zožil možnosti uporabe referenduma kot oblike neposredne demokracije, kar je za občinski svet nesprejemljivo.

Želijo si tudi spremembe ustavne ureditve glede referendumov

Svetniki so zato pooblastili župana, da stori vse potrebno, da s pomočjo ljudske iniciative sproži postopek za spremembo ustave ter s tem prepreči prekomeren in nesorazmeren poseg v referendum kot obliko neposredne demokracije. Omenjeni sklep je podprlo 27 svetnikov, eden je bil proti.

Kot je ob predstavitvi predloga sklepa poudari Popovič, zakon o davku na nepremičnine močno ogroža avtonomijo in finančni položaj občine, saj se občini jemlje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. "Tako se z uvedbo zakona o davku na nepremičnine poslabšuje položaj Mestne občine Koper ne le z vsebinskega vidika tj. zmanjšanje priliva sredstev, temveč tudi s formalnega, kar ocenjujemo kot ustavno-pravno sporno," je dodal.

Župan je ob tem opozoril na dejstvo, da je občina lastnica številnih nepremičnin, od šol in vrtcev do gasilskih domov, muzejev, gledališč, neprofitnih stanovanj in podobno, kot zavezanec za davek pa bo občina iz tega naslova "nedvomno morala plačevati ogromne nove dajatve".

Referendumi so del neposredne demokracije

Glede sprememb referendumske zakonodaje pa je Popovič poudaril, da je volivcem potrebno omogočiti odločanje o vseh najpomembnejših družbenih vprašanjih. Kot sporno je ocenil tudi določila glede udeležbe, potrebne za veljavnost referenduma. "Menimo namreč, da je udeležba na referendumu pravica in ne obveznost vsakega volivca, s tem pa posredno ali neposredno pogojevanje veljavnosti odločitve na referendumu z odstotkom udeležbe volivcev na referendumu bistveno otežuje dosego namena, ki ga referendum kot oblika neposredne demokracije zasleduje," je pojasnil Popovič.

Razprava svetnikov se je osredotočila predvsem na nepremičninski davek. Tako je Olga Franca (SLS) ocenila, da gre za "predvsem inkasantski zakon", ki je nepravičen. Luka Juri (SD) pa je opozoril, da celoten sistem obdavčitve sloni na sistemu za oceno vrednosti, ki je popolnoma zgrešen in ga je mogoče obiti "na sto in en način".

Poslanci ne delajo v korist ljudstva

Po mnenju Patrika Peroše (Oljka) so poslanci s sprejetjem zakona pokazali, da ne delajo v korist ljudstva. Ob tem se je tudi vprašal, kaj bo mogoče narediti s prihodki od omenjenega davka, ki so ocenjeni na dobrih 200 milijonov evrov, ko pa gredo hkrati precej višji zneski za reševanje bank. Franco Juri (Zares) pa je opozoril, da ta razprava poteka prepozno in je podobno zvonjenju po toči.

Tudi sicer je bilo slišati veliko kritik na račun bank NLB in NKBM, ki da ju država rešuje z denarjem davkoplačevalcev. Ob tem se je Popovič vprašal, kdo zaseda položaj ministra za finance. "Človek iz NLB," je ugotavljal župan.