Nega psa ni modna muha

Kot je povedala Risdanova, ima v svojem salonu stranke od XXS do XXL velikosti. Najmanjša ima tako okoli 300 gramov, najtežja pa doseže tudi 90 kilogramov. „Včasih ljudje obiščejo salon tudi zato, ker doma nimajo dovolj velike kadi“. Pojasnila je, da je pogostost kopanja odvisna predvsem od pasme, nekatere je potrebno okopati zgolj nekajkrat letno, spet druge pa na 14 dni. „Pogosto je tudi veliko bolj praktično pripeljati psa v salon, saj vsa odmrla dlaka in podobno ostane pri nas,“ je pojasnila.

Vse skupaj se je po njenih besedah začelo že v obdobju najstništva, ko je dobila svojega prvega psa, pudlja Harryja. „Bil je rodovniški, sama pa nisem vedela niti, kaj pravzaprav to pomeni. Zato sem v knjižnici poiskala knjigo, kjer sem prebrala, da rodovniški psi hodijo na razstave. Kar je bilo napisano v knjigi, je bilo takrat zame sveto in je bilo treba narediti,“ je povedala v smehu. „Ko greš na razstavo, mora biti pes primerno urejen in ostrižen po standardih. Ker nikoli nisem bila zares zadovoljna s tem, kako so ga uredili, sem pri 16 letih prijela v roke škarje in svojega psa ostrigla sama. Drugim je bilo to všeč in so me prosili, če bi ostrigla tudi njihove pse. Takšnih je bilo vse več in tako sem enkrat prišla do točke, ko sem naredila premik in se s tem začela resno ukvarjati,“ je Risdanova pojasnila, kako je prišlo do pasjega salona.

Kot pravi Risdanova, so prav pudlji njena ljubezen, saj gre za pasmo, ki ji osebno najbolj pristoji, tako po značaju, pa tudi zato, ker po stanovanju ne puščajo dlak. „To so eni takšni klovni (smeh). Z njimi ni nikoli dolgočasno, so igrivi kot otroci in zelo inteligentni, lahko jih naučiš, kar želiš. So tudi odlični vodniki slepih, primerni so za agility, so delovni psi, terapevtski. Pred časom sem psa iz svoje vzreje prodala v Ameriko, njegovi potomci sedaj kažejo krasne rezultate in se jih da odlično izšolati za pse, ki znajo naznaniti epileptični napad“.

Kdo določa modne smernice pasjega striženja, kje je vse skupaj nastalo?

Pri vsaki pasmi frizura ni modna muha. Oblika, izgled dlake in to, kakšna je po otipu, je nastajalo skupaj z razvojem pasme. Stremeli so k temu, da je dlaka čim bolj funkcionalna in optimalna za tisto delo, ki naj bi ga pes opravljal. Če se vrneva, recimo, na pudlje, te frizure, ki jih ljudje vidijo na razstavi in rečejo, „ah s temi pobritimi zadnjicami“, to so dejansko prvotne frizure, ki so jih pudlji imeli z določenim namenom. Dlaka je morala biti gosta in čim manj propustna za vodo, saj je šlo za lovskega psa prinašalca. Če bi imel dlako, ki bi se napila vode, bi težko prišel do plena. Zato, da bi bilo čim manj ovir, so dlako na manj občutljivih delih telesa postrigli. Funkcija mašenj pa je bila, da je lovec že od daleč prepoznal svojega psa.

Se ti trendi kaj spreminjajo?

Zelo malo. Pri vsaki pasmi je v standardu točno zapisano, kakšna mora biti dlaka, njena barva in tekstura, pa tudi, kako naj bo pes ostrižen. Pri določenih pasmah se uporabljajo izključno škarje, pri nekaterih različne tehnike. Tu so pravila točno določena. Je pa tudi razlika med striženjem za razstave in komercialnim striženjem.

Kje je pri komercialnem striženju tista meja, ko psu to koristi in kje gremo morda ljudje lahko čez?

Vsak pes potrebuje neko nego. Danes imamo pse v stanovanjih in je njihov življenjski prostor vse bližji našemu, zato smo morda tudi bolj občutljivi. Večina psov tako nima več tiste primarne funkcije, ampak so hišni ljubljenčki. Zato mora biti pes že iz higienskih razlogov negovan in seveda tudi zaradi njegovega zdravja. Dlako je potrebno izčesavati, da ne nastajajo vozli, da koža diha in ne prihaja do kožnih obolenj. To primarno nego naj bi opravljal že sam lastnik. Pri pasmah, ki potrebujejo bolj zahtevno nego, to ponavadi opravi strokovnjak. Psom je potrebno redno krajšati kremplje, saj se ne gibljejo dovolj in se kremplji ne brusijo, zato lahko pride do deformiranih stopal in drugih anomalij. Vendar to mora opraviti strokovnjak, sicer se lahko psa hudo poškoduje.

Kje so največje težave, česa kužki ne marajo, moja psička, recimo, ne mara fena?

Vse je stvar navade. Najraje vidim, da pridejo k meni že kot mladički. Na začetku mu je seveda vse tuje, ampak če mu vse skupaj predstaviš na nek pozitiven način in s potrpljenjem, se sčasoma vsega navadijo. Moji psi medtem, ko jih kopam, strižem in sušim, spijo.

Kako poskrbiš za lastno varnost?

Tu je potrebno kar paziti. Pri določenih opravilih so obvezna zaščitna oprema, očala, maska, rokavice. Imam tudi neko manjšo lekarno, po vsakem psu si roke razkužim, prav tako delovno površino. Med enim in drugim psom tudi kad dezinficiram, skrbim za svojo varnost in varnost psov, strank. Obvezna oprema je tudi sterilizator. Nagobčnika ne uporabljam. Lahko se pohvalim, da sem bila v 20 letih le enkrat ugriznjena. (smeh)

Kakšne želje imajo ljudje, si kdaj koga zavrnila?

Pravzaprav nisem. Želje so različne in prav absurdnih ni bilo. Sprva poskušaš razumeti, kaj želijo povedati, ker se včasih morda samo nerodno izrazijo, potem jim predstaviš svoj pogled in večinoma kar prisluhnejo. Če je neka frizura takšna, da sprememba na psu ni dolgotrajna, lahko tudi ugodiš. Pomembno je, da žival ob tem ne trpi in ni ogrožena.

Si tudi sodnica na pasjih razstavah ...

Da. To je poseben svet. Ljudje pogosto mislijo, da gre za neko „brezvezno“ razkazovanje in mučenje teh psov, pa to ni res. Namen lepotnih razstav je tudi vpogled v rezultat vzreje. Da se pse med seboj primerja in se s tem, ko se izbira prvaka pasme, išče tistega, ki se čim bolj približa standardu. S tem dobimo tudi informacijo, kaj se dogaja po svetu, o psih, njihovih rodovnikih, poleg tega spoznaš tudi, v katero smer je potrebno iti v sami vzreji.

Se je zgodilo, da je kdaj v salon prišel pes v res slabem stanju?

Da. Takrat sem si zaželela, da bi pri nas obstajala živalska policija. Pri nas je ozaveščenost ljudi včasih še tako na nizki ravni, da te pretrese. Če si kupiš žival, sprejmeš odgovornost in moraš za žival skrbeti.

Oktobra bo v Kopru tudi dvodnevna mednarodna razstava psov, kjer bo Risdanova razstavljala tudi svoje pse. Običajno na razstavo pride od 600 do 1000 psov vseh pasem, tudi iz tujine. Kot sodnica se je prav te dni udeležila dvodnevne mednarodne pasje razstave na Bledu.