"NE ŽIVIMO V PRAVLJICI": Korenika razkril, zakaj občina ni kupila palače Trevisini

Palača Trevisini je v zadnjih dneh postala ena osrednjih piranskih političnih tem. Mediji so poročali o povezavah med novimi lastniki stavbe, ministrom Francijem Matozem ter županom Andrejem Koreniko, dodatno pozornost pa je vzbudilo dejstvo, da je bila Korenikova soproga julija imenovana za načelnico Upravne enote Koper. 

Korenika se je zato odločil javno predstaviti svojo plat zgodbe in, kot pravi, odgovoriti z dejstvi, datumi in zakonom. Najprej zavrača navedbe, da naj bi občina palačo izgubila letos oziroma zaradi njegove odločitve.

"Občina Piran palače ni izgubila letos. Prodala jo je pred več kot dvajsetimi leti, ker sama ni imela niti denarja za njeno obnovo niti programa zanjo," je zapisal. Dodaja, da je palačo šele novi lastnik obnovil in v njej začel izvajati izobraževalno dejavnost.

Korenika: Lepo bi bilo, če bi bila znova občinska

Ko se je palača letos ponovno znašla na trgu, se je občina znašla pred vprašanjem, ali naj uveljavi predkupno pravico. Korenika pravi, da je bila težava predvsem v tem, da občina za objekt ni imela niti pripravljenega programa niti zagotovljenega denarja. Že za plačilo kupnine bi se morala po njegovih navedbah dodatno zadolžiti ali prodati drugo občinsko premoženje.

"Odkrito povem, da sam prodaje palače leta 2001 ne bi podprl in lepo bi bilo, če bi bila leta 2026 znova v občinski lasti. Toda občine ne morem voditi, kot da živimo v pravljici, v kateri lahko imamo vse, kar si želimo," je poudaril.

Po njegovih navedbah bi morala občina za palačo nameniti dodatnih 1,9 milijona evrov, pri čemer kupnina ne bi bila edini strošek. "Kupnina bi bila šele začetek. S stroški prenove, potrebnih prilagoditev, upravljanja in vzdrževanja spomeniško zaščitenega objekta bi občina nase prevzela večletne in večmilijonske obveznosti," opozarja.

"Občina ni nepremičninska agencija"

Korenika odgovarja tudi na argument, da bi morala občina palačo kupiti zato, ker naj bi bila ponujena cena ugodna. Po njegovem takšen razlog pri ravnanju z javnim denarjem ni dovolj. "Občina ni nepremičninska agencija. Nepremičnine lahko kupuje, ko jih potrebuje za izvajanje konkretne javne naloge in ima jasen načrt njihove uporabe," je zapisal.

Kot poudarja, občina nepremičnine ne bi smela kupiti zgolj zaradi pričakovanja, da bo njena vrednost v prihodnosti narasla in bi jo bilo mogoče pozneje prodati dražje. Po njegovem bi šlo v takšnem primeru za pridobivanje nepremičnine "na zalogo".

Prav tako po njegovih besedah ne zadostuje splošna zamisel, da bi bilo mogoče v palačo nekoč umestiti kulturne, izobraževalne ali druge javne vsebine.

Izpostavlja druge občinske objekte

Župan ob tem opozarja, da ima občina že zdaj več nepremičnin, ki potrebujejo vlaganja. Med drugim izpostavlja Apollonijevo palačo, za katero naj bi občina imela jasen načrt, vendar še čaka na obnovo. Vlaganja po njegovih navedbah potrebujejo tudi Mala Benečanka, palača Benvenuti, kompleks Krog, nekdanji Samski dom na Fizinah, Zdravstveni dom Piran, stavba društev na Župančičevi ulici ter občinska stanovanja v starem mestnem jedru.

Korenika ob tem poudarja, da je občina v njegovem mandatu predkupno pravico že uveljavila, kadar je za nakup obstajal konkreten javni namen. Kot primere navaja nekdanji obrat Kras v Dragonji za ureditev obrtne cone, Tenis center Portorož za ureditev Športnega parka Portorož ter prostore Banke Koper na Tartinijevem trgu. Za novo knjižnico v Luciji so po njegovih navedbah kupili tudi prostore Mercator tehnike v TPC.

Odgovarja tudi na očitke o soprogi

Korenika se je posebej odzval na navedbe, da naj bi se predkupni pravici odpovedal na željo Francija Matoza, v zameno pa naj bi pozneje sledilo imenovanje njegove soproge za načelnico Upravne enote Koper.

Takšne očitke zavrača in v ospredje postavlja časovnico. "Prvi sklep o neuveljavitvi predkupne pravice sem podpisal 18. februarja 2026, dober mesec pred državnozborskimi volitvami," navaja.

Po njegovih besedah takrat še ni bil znan niti rezultat volitev niti sestava prihodnje vlade, prav tako ne poznejše imenovanje Francija Matoza za ministra. "Če kdo trdi, da je bila ta odločitev usluga za poznejše imenovanje moje soproge, naj najprej pojasni, kako sem že februarja poznal izid volitev, sestavo prihodnje vlade in načrte ministra, ki takrat sploh še ni bil minister," odgovarja Korenika.

Vztraja, da svoje odločitve pozneje ni spreminjal zato, ker se po njegovih besedah niso spremenile niti okoliščine: občina še vedno ni imela zagotovljenega denarja in konkretnega programa za palačo.

Zavrača tudi dogovor z novimi lastniki

Župan se je odzval še na očitke, da naj bi bil z novimi lastniki že pred nakupom dogovorjen glede prihodnje uporabe objekta. Kot protiargument navaja odločitev občine glede predlagane spremembe namembnosti. "Občina je namreč na vlogo njihovih pooblaščenih projektantov izdala negativno mnenje o skladnosti predlagane spremembe namembnosti palače v garni hotel," je zapisal.

Korenika sicer priznava, da razume tudi tiste, ki menijo, da bi morala občina palačo odkupiti. "Zagotovo bi bilo bolje, če Občina palače Trevisini ne bi nikoli prodala in razumem tudi tiste, ki bi se odločili drugače, kot sem se jaz. Ampak občinski proračun ni neomejen," poudarja.

Po njegovem mora občina, preden kupuje nove stavbe, skrbeti za tiste, ki jih že ima, in jim zagotoviti vsebine, namenjene prebivalcem.

Svoj odziv zaključuje s pozivom, naj javnost njegove navedbe preveri. "Ne prosim vas, da mi karkoli verjamete na besedo. Prosim vas, da preverite datume, dokumente in zakon. Ničesar ne skrivam. Za vsako svojo odločitvijo stojim in sem vedno pripravljen pojasniti razloge zanjo," je sklenil Korenika.