NATAKARSKA TLAKA: Slaba plačila, pa še napitnine poberejo šefi!

Drugi razlog za kritično stanje je delovni čas. V slovenskem gostinstvu je bilo narejenih letos že 100.000 presežnih ur, ki niso bile plačane. Do konca leta bo številka še narasla, ure pa ne bodo niti izkoriščene, saj je konec leta praktično tukaj. Presežne ure morajo biti izkoriščene ali izplačane v enem letu, to obdobje pa se bo večini izteklo z začetkom novega leta 2017, opozarjajo v sindikatu.

Zaradi slabih plačil je v gostinstvu problem pomanjkanje kadra, ki je po podatkih Združenja delodajalcev Slovenije letos dosegel svoj vrhunec. Z novo plačno politiko bi omogočili pravično nagrajevanje zaposlenih in preprečili odliv kakovostnih mladih in strokovnih kadrov, predvsem kuharjev in natakarjev, v druge države, dejavnosti in poklice. Povečalo bi se zanimanje za izobraževanje in pridobivanje novih kompetenc v turizmu, da bi pri mladih povečali interes ne glede na posebnosti delovnega časa.

Izgovori delodajalcev

Sindikat je delodajalcem predlagal, da v sezoni vsaj 20 ur mesečno izplačajo kot nadure za povečan obseg dela. S tem bi se zmanjšal fond ur ob koncu leta, delavci pa bi bili zadovoljni, saj bi se jim povečala plača iz naslova količine opravljenega dela. Delodajalci odgovarjajo, da tega ne smejo narediti, v sindikatu pa menijo, da gre za izgovor.

Sindikat je delodajalce pozval na pogajanja in predlagal, da se pogovorijo o dvigu plač v naslednjem letu. Skupaj s partnerji naj bi pripravili nov plačni model, ki bo veljal v panogi na podlagi neke primerljivosti vseh stroškov dela v gostinstvu v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. To bi bila podlaga za pogajanja o tarifnem delu kolektivne pogodbe za dejavnost gostinstva, ki bo potekala konec leta 2017.

Če ne bo sprememb, bodo v težavah delodajalci, ker zaradi prenizkega plačila ne bodo dobili kadra, menijo v sindikatu.

Nekateri gostinci so za pavšalni davek

Kot je za MMC povedala natakarica z dvajsetletnimi izkušnjami, delavec in delodajalec nimata več odnosa. Kot strežno osebje se ne moreš posvetiti gostu, ker moraš zaradi premajhnega števila zaposlenih hiteti. Ko delavci pojamrajo, da je premalo ljudi, jim delodajalec odgovori, da je premalo prometa za nove zaposlitve. Poklic natakarja ni več cenjen, čeprav morajo znati pravilno postreči, poznati morajo jedi in vina, pa tudi tuje jezike.

Delodajalci v gostinstvu so nezadovoljni s politiko države oziroma nelogično sprejetih zakonov, kot je za MMC povedal eden od ljubljanskih gostincev. Zaradi različnih poskusov polnjenja državne malhe, je država sprejela protikadilski zakon, pretirana se jim zdi gonja različnih inšpektoratov proti gostincem. Počutijo se kot črne ovce v gospodarstvu.

Napitnino morajo nakazati na račun delodajalca

Sam se zavzema za uvedbo pavšalnega davka, ki bi zmanjšala potrebno število davčnih inšpektorjev oziroma bi omogočila njihovo delovanje v drugih panogah, kjer je to bolj potrebno. Prihodek v davčno blagajno bi bil fiksen in izračunljiv vnaprej, gostinci pa ne bi bili pod pritiskom, ali je kaj narobe zavedeno, če je napitnina vzeta iz blagajne.

Določeni šefi naj bi natakarjem jemali napitnino, čeprav ta nima nobene zveze z lastnikom lokala, saj gre za zaslužek, ki so ga dobili s svojo sposobnostjo postrežbe, prijaznostjo ali zaradi videza. Slovenski zakon o gostinstvu napitnin posebej ne omenja. Povprečni mesečni znesek napitnin naj bi znašal okoli 100 evrov. Sindikat se zavzema tudi za ureditev tega področja, a ima prednost ureditev plač.

Kot je povedala prej omenjena natakarica, mora napitnino položiti na račun delodajalca in tega denarja nikoli ne dobijo nazaj v smislu, da bi se ob koncu leta zbrani denar razdelil med zaposlene. Na vprašanje, kako delodajalec zavede tovrstni finančni priliv, ali ga prijavi davčnemu uradu in kako komentirajo očitke, da si delodajalec pravzaprav prisvoji denar, ki je bil v osnovi namenjen določenemu delavcu, v Združenju delodajalcev niso odgovorili.