NAROČATE IZ DRŽAV ZUNAJ EU? Poleg 3-evrske carine prihaja še nova pristojbina

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Novi carinski zakonik že velja

Novi carinski zakonik Unije je bil v Uradnem listu EU objavljen 19. septembra, veljati pa je začel dan pozneje. Nova pravila se bodo uvajala postopoma, večina določb pa se bo začela uporabljati septembra 2027.

Gre za najobsežnejšo reformo carinske unije EU od njene ustanovitve leta 1968. Cilj je vzpostaviti bolj digitalen in podatkovno podprt carinski sistem, izboljšati nadzor nad blagom, ki vstopa v EU, ter carinskim organom omogočiti učinkovitejše obvladovanje tveganj.

Eden glavnih razlogov za spremembe je izjemna rast spletnega trgovanja. Leta 2025 je v EU vstopilo približno 5,9 milijarde izdelkov nizke vrednosti, kar je štirikrat več kot leta 2022. Več kot 90 odstotkov teh izdelkov je izviralo iz Kitajske.

Tri evre carine že od julija

Prva velika sprememba za spletne nakupe je začela veljati 1. julija 2026, ko je EU odpravila dotedanjo oprostitev carine za blago v pošiljkah, vrednih do 150 evrov.

Za spletne nakupe iz držav zunaj EU se je tako začela uporabljati začasna carinska dajatev v višini treh evrov. Gre za prehodno rešitev, ki naj bi veljala do 1. julija 2028, ko naj bi začelo delovati novo vozlišče carinskih podatkov EU. Nato bodo za to blago veljale običajne carinske tarife glede na vrsto izdelka.

Pomembno je, da se tri evre ne obračuna nujno le enkrat na celotno pošiljko. Dajatev se obračunava glede na posamezne kategorije oziroma vrste blaga v paketu, določene s tarifnimi oznakami. Če so tako v eni pošiljki izdelki iz več različnih tarifnih kategorij, je lahko skupna carinska dajatev višja od treh evrov.

Novembra prihaja še dodatna pristojbina

Poleg te carinske dajatve reforma uvaja še novo pristojbino za obravnavo blaga, kupljenega prek spleta in uvoženega iz držav zunaj EU. Države članice jo bodo začele uporabljati najpozneje 1. novembra 2026.

Namen nove pristojbine je pokriti naraščajoče stroške carinskih organov zaradi ogromnega števila spletnih pošiljk. Med te stroške sodijo informacijski sistemi in delo zaposlenih pri preverjanju podatkov, analizi tveganja ter dokumentacijskih in fizičnih pregledih blaga.

Višina nove pristojbine še ni določena. Evropska komisija jo bo določila z delegiranim aktom, pri čemer bo znesek temeljil na stroških, ki jih imajo carinski organi pri obravnavi in nadzoru takšnega blaga.

Pri nakupih do 150 evrov dve ločeni obveznosti

Nova pristojbina bo ločena od začasne carinske dajatve v višini treh evrov. Pri spletnih nakupih oziroma pošiljkah nizke vrednosti iz držav zunaj EU bo tako poleg DDV in začasne carinske dajatve treba upoštevati še novo pristojbino za obravnavo.

Pri blagu, za katero se uporabljajo običajne carinske tarife, pa se bodo poleg DDV in ustrezne carine obračunavale tudi druge predpisane obveznosti.

Nova pristojbina za obravnavo ne bo vključena v osnovo za obračun DDV, saj ne gre za carinsko dajatev, temveč za nadomestilo za storitev carinskih organov. Nasprotno pa se začasna carinska dajatev v višini treh evrov všteva v osnovo, od katere se obračuna DDV.

Več odgovornosti za spletne platforme in prodajalce

Pomemben del reforme je tudi prenos večje odgovornosti s potrošnikov na spletne platforme in prodajalce. Platforme in prodajalci iz držav zunaj EU bodo odgovorni za carinske formalnosti in plačilo dajatev za blago, ki ga prodajajo potrošnikom v EU.

Cilj novega sistema je, da se potrošniki ob dostavi paketa ne bi več srečevali z nepričakovanimi oziroma skritimi stroški. Platforme in prodajalci bodo morali poskrbeti tudi za skladnost izdelkov z zakonodajo EU.

Od leta 2028 bodo spletni trgovci med prvimi uporabljali novo vozlišče carinskih podatkov EU, prek katerega bodo carinski organi dobili podatke o blagu že pred njegovim prihodom na mejo. To naj bi omogočilo zgodnejše prepoznavanje tveganih ali neskladnih izdelkov.

Zakaj EU spreminja sistem?

Po navedbah Evropske komisije sedanji carinski sistem zaradi rasti mednarodne trgovine in predvsem e-trgovine postaja vse težje obvladljiv. Poleg velikega števila paketov morajo carinski organi preverjati tudi skladnost blaga z vse več evropskimi pravili, med drugim na področjih varnosti izdelkov, varstva okolja, prepovedanega blaga in sankcij.

Reforma zato predvideva ustanovitev Carinskega organa EU, ki bo imel sedež v francoskem Lillu, ter vzpostavitev skupnega vozlišča carinskih podatkov EU. Novi organ bo povezoval strokovno znanje in podatke držav članic ter usklajeval obvladovanje carinskih tveganj na ravni Unije.

Vozlišče bo za e-trgovanje začelo delovati leta 2028, za preostalo trgovino pa najpozneje leta 2031. Leta 2034 naj bi postalo enotna obvezna carinska vstopna točka EU.

EU želi okrepiti tudi nadzor nad izdelki

Po pojasnilih Evropske komisije reforma ni namenjena zgolj pobiranju dajatev. Zaradi velikega števila spletnih pošiljk želi EU izboljšati tudi nadzor nad varnostjo in skladnostjo izdelkov, ki prihajajo iz tretjih držav.

Carinski organi naj bi z novim sistemom dobili podatke v realnem času in lažje prepoznali pošiljke, pri katerih obstaja večje tveganje za goljufije, neskladnost z evropskimi predpisi ali uvoz prepovedanega oziroma omejenega blaga.

Za podjetja naj bi po drugi strani digitalizacija in poenostavitev postopkov zmanjšali administrativno breme. Evropska komisija ocenjuje, da bi podjetja s spremembami lahko prihranila približno 2,7 milijarde evrov na leto pri stroških izpolnjevanja obveznosti, države članice pa več kot dve milijardi evrov letno pri razvoju in vzdrževanju informacijskih sistemov.