NAJVPLIVNEJŠA EVROPEJKA SE UMIKA IZ POLITIKE: Angela Merkel napovedala svoje slovo

Pred dvema letoma, v času begunske krize, se je že zdelo, da je s 63-letno Angelo Merkel konec, a se je odločila, da se bo potegovala še za četrti mandat in s tem tudi za naziv kanclerke z najdaljšim stažem. Čeprav so njeni krščanski demokrati (CDU) na volitvah lani septembra zmagali, je bilo sestavljanje vlade težko. Pogajanja z liberalci in Zelenimi so propadla, sledilo je vnovično oblikovanje velike koalicije s socialdemokrati, v katero so bili slednji bolj ali manj prisiljeni.

A četrtega mandata Merklove ne zaznamujejo nesoglasja s socialdemokrati, temveč napetosti z bavarsko Krščansko-socialno unijo (CSU), sicer sestrsko stranko CDU. Njen vodja, notranji minister Horst Seehofer, je bil do Merklove skrajno kritičen že v času begunske krize, kritike pa niso pojenjale niti po oblikovanju nove vlade, ko je migracije označil za mater vseh problemov v Nemčiji.

Miru kanclerka nima niti v lastni stranki. Septembra tako poslanci unije CDU/CSU niso podprli njene izbire za novega vodjo poslanske skupine v bundestagu. Merklova je morala priznati poraz, rekoč, da gre za "učno uro demokracije". Izzivov Merklovi ne manjka niti na zunanjepolitičnem področju. Z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom si nista blizu, kot sta si bila z njegovim predhodnikom Barackom Obamo, za njeno proevropsko politiko pa bodo velik preizkus tudi evropske volitve prihodnjo pomlad.

Merklova je tako danes naznanila, da se bo umaknila iz politike. Decembra bo opustila vodenje stranke, na čelu vlade pa bo ostala predvidoma do konca mandata leta 2021.

Pet ključnih trenutkov v politični karieri Merklove:

- Leta 2000 so jo z več kot 95 odstotki podpore izvolili za predsednico CDU, leta 2005 pa je postala prva ženska na vrhu nemške vlade.

- Po jedrski nesreči na Japonskem leta 2011 presenetila, ko je spremenila svoje stališče glede jedrske energije, in naznanila, da bodo nemški jedrski reaktorji postopoma ugasnili do leta 2022.

- Ko je leta 2010 Grčija padla v finančno krizo, sta skupaj s takratnim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem zahtevala ostre varčevalne ukrepe s strani Grčije v zameno za reševalne pakete v višini več kot 300 milijard evrov.

- Na vrhuncu krize v septembru leta 2015 je odprla vrata tisočem beguncev. Ko so se številke prišlekov bližale milijonu, so se v državi pojavile napetosti in strahovi, a je kanclerka vztrajala, da jim bo uspelo.

- Zadnji mandat Merklove so zaznamovali mučni meseci sestavljanja koalicije, po katerih so sledili spori med njo in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem glede migracijske politike. Velika koalicija je bila dvakrat tik pred propadom, največji nemški stranki pa sta bili kaznovani na deželnih volitvah na Bavarskem in v Hessnu.