NAJBOLJŠI SLOVANSKI MUZEJ JE GORIŠKI: "To je priznanje desetletnemu delu" (FOTO)

Nagrado Živa podeljuje Forum slovanskih kultur, namenjena pa je dosežkom na področju ohranjanja, predstavljanja in interpretacije slovanske kulturne in naravne dediščine. Letos je potekala že dvanajstič, mednarodno žirijo pa je sestavljalo 15 muzejskih strokovnjakov iz slovanskih držav in Evropske muzejske akademije. Goriški muzej je bil nominiran tako za najboljšega slovanskega muzeja kot za najboljšega slovanskega kulturnega ali naravnega spomenika.

"Potrditev, da smo na pravi poti"

V Goriškem muzeju priznanje razumejo predvsem kot potrditev dosedanjega dela in spodbudo za prihodnost.

"Potrjuje, da smo na pravi poti in da je naše delo prepoznano tudi širše, med mednarodnimi muzejskimi kolegi," sta v pogovoru za Regional poudarila kustosa Rok Bavčar in David Kožuh.

Po njunih besedah je pomembno tudi to, da nagrada ni vezana zgolj na posameznika. Vidijo jo kot priznanje avtorjem projektov, pa tudi celotnemu kolektivu muzeja, ki je v zadnjih letih razvijal nove zbirke in načine njihovega predstavljanja.

Direktor Goriškega muzeja Vladimir Peruničič je ob podelitvi nagrado označil za najprestižnejše priznanje, ki ga je muzej doslej prejel. Poudaril je, da uspeh ni rezultat enoletnega dela, ampak procesa, ki je trajal približno desetletje.

Žirijo pritegnila Muzej na meji in Taktilna galerija

Med projekti, ki so najbolj prepričali ocenjevalce, sta bila predvsem Muzej na meji ter Taktilna galerija.

Pri Muzeju na meji je žirija po navedbah muzeja prepoznala aktualnost teme meje, ki ni predstavljena le kot fizična ločnica med državama, ampak tudi širše – kot meja med različnimi pogledi, življenjskimi izkušnjami in družbenimi skupinami.

Posebej sta izpostavljeni zbirki v nekdanjem stražarskem stolpu v Vrtojbi in na območju pokopališča v Mirnu. Obe sta popolnoma avtomatizirani in obiskovalcem s kodo dostopni vse dni v letu, stražarski stolp pa je napajan s sončno energijo.

Pomembno vlogo pri izboru je imela tudi Taktilna galerija. V Goriškem muzeju jo opisujejo kot pionirski projekt, saj so v proces nastajanja umetniških del vključili slepe in slabovidne, umetniki pa so svoja dela prilagajali njihovim povratnim informacijam. Pri projektu je nastalo več kot 20 del, sodelovale pa so slovenske univerze, izobraževalne ustanove in partnerji iz tujine.

Od "nič za slepe brez slepih" do zgleda drugim muzejem

Sodelovanje z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica po navedbah muzeja traja že več kot desetletje. Pri tem sledijo načelu "nič za slepe brez slepih". Od prvih delno prilagojenih razstav so skozi leta prišli do tipnih maket in nato do Taktilne galerije. Po besedah Bavčarja in Kožuha so nekatere druge muzejske ustanove po njihovem zgledu že začele vključevati tipne replike v stalne zbirke.

Prav dostopnost in vključevanje obiskovalcev sta področji, ki ju želijo razvijati tudi v prihodnje.

Želijo muzej, v katerem obiskovalec ne bo le opazovalec

V prihodnjih petih do desetih letih si želijo Goriški muzej še bolj približati obiskovalcem. Njihov cilj je, da ljudje v muzeju ne bi bili zgolj pasivni opazovalci, temveč bi lahko aktivno sodelovali. Razstave želijo oblikovati tako, da bodo razumljive in zanimive različnim generacijam, domačim in tujim obiskovalcem ter različnim družbenim skupinam.

"Predvsem želimo, da obiskovalec iz muzeja ne odide samo z novimi informacijami, ampak tudi z novimi vprašanji in morda z drugačnim pogledom na določeno temo," so poudarili. Hkrati želijo zmanjševati odvisnost razstav od dolgih besedil in nadaljevati uvajanje sodobnejših načinov predstavitve vsebin.

Taktilna galerija odhaja v tujino

Nagrada bi lahko Goriškemu muzeju odprla tudi dodatna vrata v mednarodni prostor. Taktilna galerija naj bi najprej gostovala v Italiji, nato se bo začasno vrnila v Novo Gorico, kjer je bila prepoznana tudi kot del dediščine Evropske prestolnice kulture 2025. Zatem želijo projekt predstaviti še drugim muzejem in organizacijam v tujini.

Pri Muzeju na meji medtem razmišljajo o novih vsebinah. Ena od možnosti je zbirka, posvečena zgodovini Nove Gorice, ki bi dopolnila obstoječo pripoved o meji in prostoru.

Želja tudi celovita prenova gradu Kromberk

V muzeju ob idejah opozarjajo še na infrastrukturne potrebe. Med večjimi željami je energetska in celovita obnova gradu Kromberk.

Od Mestne občine Nova Gorica si želijo kandidature na ustreznih razpisih, s katerimi bi bilo mogoče pridobiti sredstva za obnovo. Kot pravijo, bi boljši pogoji omogočili kakovostnejše hranjenje in predstavljanje gradiva skozi vse leto ter pripravo nove vrste stalne razstave. "Znanja in idej nam ne primanjkuje, včasih pa manjka finančni vložek, ki bi omogočil njihovo uresničitev," poudarjajo.

Muzej lani obiskalo 23.500 ljudi

Goriški muzej je leta 2025 obiskalo 23.500 ljudi. Več kot polovico obiskovalcev je pritegnil Muzej na meji, kar v muzeju povezujejo tudi s povečanim zanimanjem v letu Evropske prestolnice kulture.

Ob tem opozarjajo, da Goriškega muzeja zaradi več razpršenih lokacij ni mogoče neposredno primerjati z velikimi muzeji v večjih mestih. Nagrado Živa zato vidijo tudi kot možnost za večjo prepoznavnost, nove obiskovalce in lažje vzpostavljanje mednarodnih sodelovanj.

Da gre za pomembno mednarodno priznanje, kaže tudi letošnja konkurenca: na Bledu se je predstavilo 43 nominiranih ustanov iz 16 držav, med njimi 13 ustanov, povezanih s slovensko dediščino.