Naslovnica/Koper/"NAJ TUDI LJUBLJANA PRIDE V KOPER": Andraž Gombač razkriva, kaj vse se obeta v Libertasu (INTERVJU)
Koper7 min branja

"NAJ TUDI LJUBLJANA PRIDE V KOPER": Andraž Gombač razkriva, kaj vse se obeta v Libertasu (INTERVJU)

Prenovljeno nekdanje skladišče soli Libertas na Kopališkem nabrežju v Kopru danes, v petek, 9. oktobra, prvič odpira vrata širši javnosti. Novo kulturno središče, ki so ga slovesno odprli v sredo, bo v prihodnjih mesecih gostilo številne domače in tuje ustvarjalce, od glasbenikov in gledališčnikov do likovnih umetnikov in filmskih ustvarjalcev. O ambicioznem programu, izzivih vodenja tako velikega kulturnega prostora, sodelovanju z lokalnimi ustvarjalci in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z Andražem Gombačem, ki skrbi za program Libertasa. Kot poudarja, želijo Libertas oblikovati v živahno kulturno stičišče, ki bo povezovalo domače in tuje ustvarjalce, ponujalo raznolike vsebine ter nagovarjalo čim širši krog obiskovalcev.

"NAJ TUDI LJUBLJANA PRIDE V KOPER": Andraž Gombač razkriva, kaj vse se obeta v Libertasu (INTERVJU)
FOTOGRAFIJA

Kot smo na Regionalu poročali v sredo, 7. oktobra, je Mestna občina Koper (MOK) slovesno odprla prenovljeno nekdanje skladišče soli, ki bo po novem delovalo pod imenom Libertas – stičišče kultur. Zgodovinska stavba na Kopališkem nabrežju je po obsežni prenovi postala sodoben kulturni prostor z več kot 3.600 kvadratnimi metri notranjih in zunanjih površin.

V objektu so uredili dve dvorani, galerijski prostor, večnamensko avlo, dva zunanja prireditvena prostora in kavarno. Velika dvorana lahko sprejme do 700 stoječih oziroma 326 sedečih obiskovalcev, mala pa do 200 stoječih oziroma 100 sedečih. Prostori bodo namenjeni koncertom, gledališkim predstavam, filmskim projekcijam, razstavam, predavanjem in drugim kulturnim dogodkom.

Prenova je bila vredna nekaj več kot 6,5 milijona evrov, koprska občina pa je zanjo pridobila skoraj 3,5 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev. Pri obnovi so ohranili zgodovinske zidove iz 19. stoletja, stavbo pa prilagodili sodobnim potrebam kulturnega ustvarjanja.

Ob sredinem odprtju je koprski župan Aleš Bržan poudaril, da so v objektu dediščine ustvarili prostor prihodnosti. Slovesnost so zaznamovali glasbeni in plesni nastopi domačih ustvarjalcev, laserska predstava in razstava.

Danes ob 20. uri bo Libertas prvič odprt za širšo javnost, ki si bo lahko brezplačno ogledala razstavo in avdiovizualno instalacijo ter spoznala prenovljene prostore.

O tem, kako bo novo kulturno središče zaživelo v praksi, kakšne vsebine bodo zapolnile njegov program in kako nameravajo pritegniti občinstvo, smo se pogovarjali z Andražem Gombačem, programskim vodje stičišča kultur Libertas.

Andraž Gombač, programski vodja stičišča kultur Libertas

Libertas danes za širšo javnost odpira vrata. Kaj je bilo pri snovanju programa najtežje; napolniti tako velik in raznolik prostor z vsebino ali mu dati jasno prepoznavno identiteto?

Z vsebinskim polnjenjem za zdaj ni težav, nasprotno. Pri snovanju programa sem najprej seveda spoštoval načrte programskega sveta na čelu z županovo svetovalko za kulturo Vesno Pajić pred mojim nastopom funkcije, tako dogovore s posameznimi ustvarjalci, ustanovami in društvi kakor tudi namembnost prizorišča, ki naj bo odprto za profesionalno in ljubiteljsko kulturo.

Pri identiteti pa sledimo temeljnemu poslanstvu 'stičišča kultur', torej stičišča tako jezikov, narodov kakor različnih umetniških zvrsti: likovne, uprizoritvene, glasbene, literarne, intermedijske … Že prvo razstavo smo s kustosom Dejanom Mehmedovičem iz Društva likovnih umetnikov Insula zasnovali v tem duhu: trinajst domačih likovnih umetnikov in umetnic različnih narodnosti in poetik, starih do 50 let, predstavlja povečini nova in zelo raznolika dela, od slik do skulptur in videoinstalacije.

Sledila bo zelo raznovrstna ponudba: na velikem odru bodo v prihajajočih dneh nastopili Trieste Early Jazz Orchestra (TEJO) pod vodstvom Tomislava Hmeljaka z izborom Gershwinovih skladb in klarinetist Mate Bekavac s skupino. Oba koncerta prirejamo v sodelovanju z Društvom prijateljev glasbe. Sledili bodo Masayah, duo Silence, Damir Urban s skupino Urban & 4, v mali dvorani Iztok Mlakar na dveh koncertih, ki sta bila razprodana v petih minutah. V koprodukciji s Kulturnim društvom Kitarika bo v Libertasu nastopil italijanski kitarski virtuoz Adriano del Sal, Srečku Kosovelu se bomo v njegovem letu poklonili z novogoriško predstavo Jesen moje mladosti, koprsko premiero bo v Libertasu doživela koprodukcijska plesno-gledališka predstava Milost nemogočega, primorsko premiero novi Cvitkovičev film Hotel Alkohol. V Libertasu bo svojo 30-letnico praznovalo Makedonsko kulturno društvo Kočo Racin Koper, iz Ljubljane bosta pripotovala festival prenove in trajnostnega bivanja Razpoka ter za več mesecev bienale oblikovanja BIO 29. V koprodukciji z Drugo godbo bomo gostili glasbeno skupino Ra di spina iz Neaplja … Kot vidite, udejanjamo tudi decentralizacijo. Naj tudi Ljubljana pride v Koper.

Koliko dogodkov oziroma programskih dni želite v Libertasu izpeljati na leto? Bo prostor dejansko živ vsak teden ali bo program bolj skoncentriran v posamezne festivale in večje dogodke?

Začenjamo 'na polno', oktober in november sta programsko zelo bogata, konci tednov so že zasedeni in tudi mnogi dnevi med delovnim tednom. Enako bo tja do božiča. Sosede tik ob Libertasu sem že obiskal, se jim predstavil in jih prosil za potrpljenje. Včasih bomo malce glasnejši. Zelo me veseli, da so se povečini odzvali z razumevanjem. So rekli, da pridejo na kak dogodek. Se jih veselimo.

Kako bo naprej, naslednje leto? Prihodnja dva meseca bosta pokazala, kako se tukajšnje občinstvo odziva, česa in koliko si želi, kako sprejema našo ponudbo, koliko občinstva bo prišlo od drugod … Najprej bomo izmerili utrip, potem določili ritem.

Kako boste izbirali, kdo bo dobil prostor v Libertasu? Bodo objavljeni javni pozivi za lokalne ustvarjalce in društva ali bo program nastajal predvsem na podlagi vašega kuratorskega izbora?

Marsikaj so predlagali drugi, marsikaj sem predlagal sam. Lokalno prebivalstvo se že lep čas krasno odziva. Mnogi kar niso mogli pričakati odprtja Libertasa. Ustavljajo nas na ulici, sprašujejo, kdaj začnemo, kaj bo, ponujajo pomoč, se zanimajo, ali bodo lahko sodelovali, kako … Z več društvi in ustvarjalci, ki so pristopili prvi, smo že dogovorjeni, določili smo tudi že prve datume, ko bodo prostori na voljo mladim talentom, saj bodo tu potekale tudi njihove vaje.

Prek nove spletne strani nas je zlahka najti. Objavili smo tudi cenik za najemnike. Za lokalna društva je seveda ugodnejši, računali jim ne bomo najema dvorane, ampak samo obratovalne stroške, čiščenje in podobno. K sreči so pod okriljem Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper tudi drugi prireditveni prostori, ki smo jih komu tudi že priporočili, če se je izkazalo, da prireditev morda le ne sodi v Libertas ali pa želeni termin ni na voljo.

Eden od izzivov novih kulturnih centrov je, da jih obiskuje predvsem že obstoječe kulturno občinstvo. Kako želite v Libertas privabiti tudi ljudi, ki sicer ne hodijo redno na razstave, predstave ali koncerte?

Oblikovati skušamo program, ki je kakovosten, tehten in koliko mogoče komunikativen, obenem bomo nekoliko zahtevnejše vsebine občinstvu približevali s pogovori, srečanji z ustvarjalci predstav, razstav, instalacij … Iskreno, marsičesa ne razumem niti sam. Pa vprašam. Najraje kar pred občinstvom.

Velika dvorana sprejme do 700 obiskovalcev. Ali Koper po vaši oceni premore dovolj občinstva za redne dogodke takšnega obsega in kakšne vsebine lahko tak prostor pripelje v mesto, ki jih doslej ni bilo mogoče gostiti?

Na občinskem svečanem odprtju v sredo je marsikomu med glasbenim nastopom benda Tomija Puricha in domačih pevk in pevcev odleglo, ko se je izkazalo, da se velika dvorana zvočno dobro obnese. Je nadvse dobrodošla, saj v tukajšnjih krajih tovrstne ni bilo, amfiteatrsko oblikovane, takšne, v kateri lahko stojiš, plešeš in imaš od vsepovsod lep pogled na oder. Včasih bomo tam stali, drugič sedeli.

Enako v manjši dvorani, ki je marsikateremu ustvarjalcu dragocena kot 'črna škatla', torej prostor brez oken, kar omogoča igranje s svetlobo in temo. Tudi zelo akustična je, pravijo strokovnjaki. Tako jo je požegnal tudi Iztok Mlakar, ki bo v njej zapel prvi. Vstopnice za oba njegova oktobrska koncerta so pošle v petih minutah. Naprodaj so tudi vstopnice za več drugih prireditev, tako v veliki kakor mali dvorani. Pričakovano, nekatere se prodajajo hitreje, nekatere počasneje. Zavedamo se, da smo obiskovalce zdaj zasuli s ponudbo. Cene smo postavili razumno. Po zaslugi uvodnega Festivala Libertas, ki ga podpira ministrstvo za kulturo, so vstopnice za več prireditev na voljo po simbolnih pet evrov. Tudi sicer ne nameravamo služiti na račun ljudstva, bomo pa z veseljem služili ljudstvu.

Libertas je v neposredni bližini Italije in Hrvaške. Kako konkretno nameravate izkoristiti čezmejni položaj Kopra – se že dogovarjate za sodelovanja z ustvarjalci, s festivali ali kulturnimi ustanovami iz Trsta, Furlanije - Julijske krajine in hrvaške Istre?

Dogovarjamo se že levo in desno, še bolj se nameravamo, vsekakor. Za nekaj sestankov sem že dogovorjen, a nerad napovedujem, dokler ni bolj jasno, ali kaj bo. Ampak kaže dobro. Čezmejno povezovanje je smiselno, pametno, nujno. Živimo na živahnem križišču, v čemer vidim predvsem prednosti.

Po čem boste čez leto ali dve presojali, ali je Libertas zares zaživel; po številu obiskovalcev, številu dogodkov, odzivu lokalnih ustvarjalcev ali po čem drugem?

Najprej, nihče ne pravi, da bom čez leto ali dve o tem presojal jaz. Nadaljeval bom, če mi bodo sodelavke, sodelavci, ustvarjalke, ustvarjalci in seveda občinstvo dali vedeti, da delam dobro, prav. V življenju in delu se skušam držati načela: tako sebi kakor drugim bogatiti, lajšati in zaljšati vsakdan. Tudi z drugimi želim deliti tisto, kar se mi zdi dobro, bodisi kot novinar bodisi kot organizator. Polne dvorane za vsako ceno seveda niso naš cilj, sicer bi šli v čisto komercialo. Bomo videli, kako polne bodo ob tistem, kar se nam zdi dobro. Zakaj prva oseba množine? Ker se o vsem, kar želim uvrstiti v program, posvetujem. In prisluhnem predlogom. Pred nekaj dnevi mi je sodelavka rekla, naj se sprijaznim, da vsem pač ne bom mogel reči ja.

Komentarji 0

Spoštujte hišna pravila

Bodi prvi, ki bo komentiral.