Načrtujejo nove investicije

Javni zavod Krajinski park Strunjan upravlja z edinim slovenskim morskim parkom, ki se ponaša z najdaljšim odsekom naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu, krasijo pa ga tako naravne posebnosti na kopnem in v morju kot tudi kulturna dediščina tamkajšnjih solin.

Informacijska točka, ki so jo financirali v okviru projekta raziskovanja in osveščanja o klimatskih spremembah Climaparks, bo sicer do konca avgusta delovala vse dni v tednu in tudi med prazniki. Na novo pridobitvijo parka so dolgoletni obiskovalci presenečeni, medtem ko so domačini večkrat opozarjali, da Strunjan potrebuje točko, kjer bi lahko usmerjali in informirali goste, ugotavlja Starman.

"Med pogovori je razvidno, da jim je Strunjan zelo všeč, veliko je povpraševanja o predelavi soli, o letošnjem praznovanju 500. obletnice Marijinega prikazovanja, o strunjanskemu klifu, o kolesarski poti - Parenzani in poti, ki vodi do sv. Križa. Samo morje in lepa okolica nista dovolj," pojasnjuje direktor krajinskega parka.

Tudi svetovni trendi po njegovih besedah kažejo, da turisti dajejo vedno večji poudarek iskanju pristnosti doživetij, samostojnemu spoznavanju pestrosti kulturnih, družbenih in naravnih vrednot ter večji odgovornosti do okolja, v katerega prihajajo. Prav tuji obiskovalci pa so bolj pozorni na informacijske table in varstvene režime, na katere table opozarjajo ter se teh opozoril dosledno držijo, navaja Starman.

"Žal je v družbi nasploh premalo znanja in zavedanja o tem, katere oblike poseganja v naravo so še dopustne, da ne uničimo ali razvrednotimo bistva, zaradi katerega lahko Strunjanski park in Slovenija v celoti izstopa, to pa je pestrost življenjskih okolij in živega sveta," poudarja.

Osnove turistične ponudbe je po njegovem prepričanju treba umestiti v širšo turistično regijo, iz katere se turiste usmerja kot obiskovalce v varovana območja, medtem ko bi morali večino prenočitvenih in storitvenih dejavnosti locirati v regiji parka izven zavarovanega območja.

Zavarovano območje sicer mora in zmore živeti z ljudmi, trdi Starman, pri čemer pa se moramo zavedati, "da je v zavarovanem območju narava prva in smo ostali njeni gostje".

Kot priznava Starman, masovnost, neusmerjenost in neosveščenost povzročajo hude pritiske predvsem v poletnih časih. Pri tem izpostavlja parkiranje, kolesarjenje (tudi agresivno), taborjenja ter hojo vsepovsod kljub temu, da so poti označene in informacijske ter označevalne table jasno določajo območja, kjer se sem kolesariti, taboriti oziroma voziti z motornimi vozili.

"Seveda takšni posegi škodijo naravi, sidranje poškoduje dno, morske travnike in leščurje, prav tako hoja in vožnja s kolesi po nasipih in solinah moti ptice, uničuje gnezdišča in poškoduje petolo na solinarskih poljih. Seveda tudi odpadki, ki jih v naravno okolje prinese človek, pa tudi morje in veter posegajo v habitate in škodijo živalim in rastlinam na kopnem in morju," dodaja. Kljub temu pa direktor parka poudarja, da je turizem lahko tudi priložnost, po drugi strani pa so tu druge grožnje, kot na primer nedovoljeni posegi v prostor.

S pomočjo evropskih sredstev bodo tako letos in v naslednjem letu obnovili dve solinarski hiši. V eni bodo uredili manjši razstavni prostor in sedež zavoda, v drugi pa bo prikazali tradicionalno solinarsko dejavnost. "Prav tako pričenjamo z ureditvijo nasipov in mostu, ki vodi do solinarskih hiš. Gre za velike projekte v skupni vrednosti preko 500.000 evrov," še poudarja Starman.