Nacistični napisi: Voznik ni v prekršku

Na vreči rezervne gume se nahaja napis Arbeit macht frei, kar pomeni delo osvobaja, gre pa za znano nacistično geslo, ki je bilo postavljeno med drugim tudi na vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz. V zgornjem delu je viden tudi simbol orla, pod katerim je svastika, nalepljen ima tudi malteški križ.

Koprskim policistom smo zastavili nekaj vprašanj o tem, ali je razkazovanje tovrstnih simbolov kaznivo oziroma ali gre za kakršenkoli prekršek. "V primeru zaznave takega pojava (ali na terenu ali preko Facebooka oziroma preko različnih anonimnih prijav) policisti zadevo lahko obravnavajo tudi kot sum kaznivega dejanja 'Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti' po 297. členu kazenskega zakonika. S tem morajo seznaniti pristojnega državnega tožilca, ki pa se odloča o zadevi in usmerja delo policije. Tožilska praksa je zelo različna," so nam pojasnili na PU Koper.

Kaznivo dejanje le, če se spodbuja sovraštvo do določenih skupin ljudi

Po mnenju vrhovnega državnega tožilstva je v tem primeru kaznivo dejanje (po prvem in drugem odstavku omenjenega člena) storjeno le, če je spodbujanje ali razpihovanje usmerjeno zoper katero od družbenih skupin ali pripadnika teh skupin. V takem primeru spodbujanje sovraštva pomeni stanje, da med narodi, rasami in verami obstaja pripravljenost, da se med seboj spopadejo ali povzročajo neprijetnosti (kar bi težko potrdili v konkretnem primeru). Omenjeno kaznivo dejanje je v KZ uvrščeno v poglavje o kaznivih dejanjih zoper javni red in mir, torej gre v tem primeru za ogroževalni delikt, predmet varstva pa je javni red in mir.

"Storilca mora voditi direktni naklep, njegovo ravnanje pa mora biti posebej motivirano z namenom ustvarjanja neenakopravnosti med narodi, rasami ali pripadniki določene vere. Kakorkoli bi policija ukrepala v takšnem primeru, na koncu še vedno o zadevi odloča pristojni državni tožilec in če bodo elementi kaznivega dejanja potrjeni oziroma če bo državni tožilec prepoznal elemente omenjenega kaznivega dejanja, je poleg ustrezne obravnave potrebno znamenja tudi zaseči," so nam še pojasnili na policijski upravi.

Zakon o varstvu javnega reda in miru sicer govori tudi o nedostojnem vedenju na javnem kraju. Pojem nedostojnega vedenja je opisan kot: "nedostojno vedenje je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju".

Zakonodaja je pomanjkljiva

To je zakonska abstrakcija, ki se seveda v vsakdanjem življenju odraža na različne načine oz. povzroča različne odzive ljudi. Policist mora vsakokrat posameznikovo vznemirjanje ali razburjenje ovrednotiti in "kršitelju" dokazati krivdo, ki je v tem primeru izražena samo z naklepom. Dokazovati nekomu naklep terja seveda večje dokazne standarde. Zgolj izpoved enega ali dveh posameznikov, ki jih recimo neko specifično zanimanje (kot je svastika) moti, po navadi ne zadostuje, da izrek globe vzdrži.

"Običajno se v nadaljnjih postopkih po vloženih zahtevah za sodno varstvo pred sodišči ta naklep izjalovi in epiloga zoper kršitelja ni. Problem pomanjkljive zakonodaje so aktualna zadeva in prizadevanja v to smer, da bodo taka dejanja posebej ovrednotena glede storilčevega naklepa, so precej slišna v strokovni javnosti," so nam še sporočili s policije.