Brez kulturne kontaminacije, ki se dogaja na obmejnem območju Istre, si ni mogoče zamisliti dialoga, nenazadnje pa niti življenja in ustvarjanja, je ocenil odgovorni urednik Radia Capodistria Aljoša Curavić. Ob tem je kritično ugotavljal, da čeprav so jezikovne pravice italijanske manjšine formalno zagotovljene, pa je v praksi stanje drugačno in je italijanščina v določeni meri "jezik v izumiranju".
Italijanski jezik v izumiranju?
Na izzive današnjega časa je opozoril tudi predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti in koprski podžupan Alberto Scheriani. Ankete namreč kažejo, da mlajše generacije italijanščine ne vidijo več kot dodano vrednost, ki je v preteklosti npr. odpirala tudi vrata za študij v tujini, in namesto nje kot uporabnejšo dojemajo angleščino. K preobratu tega trenda pa sta poklicani tako manjšina kot večina, meni Scheriani.
Predsednik Italijanske unije Furio Radin je poudaril, da s širitvijo EU na Slovenijo in Hrvaško lahko končno govorimo tudi o ponovni vzpostavitvi oz. odprtju starodavnih poti kulture in gospodarstva, ki so od nekdaj povezovala čezmejno območje.
Na pomembno vlogo Radia Koper - Capodistria kot mostu med manjšino in večino ter elementa čezmejnega sodelovanja pa je opozoril generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli, za katero ta medij predstavlja tudi praktični prikaz klime sožitja, ki vlada na tem območju.
Zbrane sta pozdravila tudi poslanec italijanske narodne skupnosti v DZ Roberto Battelli ter italijanska veleposlanica v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis. Ta je kot poseben izziv izpostavila vcepitev pomena večjezičnosti in večkulturnosti med mladimi.
Podobnih misli je bil tudi direktor vladnega urada za narodnosti Stane Baluh, ki je pojasnil, da nas različnost kultur in jezikov bogati in nam daje novo upanje v združeni Evropi.
Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.