Piran2 min branja

Na FPP dobri doktorandi, a vse manj študentov

Včeraj je Univerza v Ljubljani promovirala desetisočo doktorandko. Da ti uspe doktorski študij zaključiti prav pod to številko, je seveda naključje, zelo blizu pa sta ji bila doktoranda z Obale (na fotografiji spodaj), Izolanka Anja Bajda, ki je končala doktorski študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter Koprčan Rok Soczka Mandac na Fakulteti za pomorstvo in promet. Ob tej priložnosti smo nekaj aktualnih vprašanj v povezavi z visokošolstvom in portoroško fakuteto namenili dekanji, Elen Twrdy.

Uredništvo

Objavljeno 21. 05. 2015 · 06:29

Kopirano!

Na FPP dobri doktorandi, a vse manj študentov

FOTOGRAFIJA

Mogoče veste, koliko doktorandov je študij zaključilo na Fakulteti za pomorstvo in promet?

Bistveno, bistveno manj (kot na celotni, ljubljanski univerzi, op. a.). Mogoče petnajst.

Kako ocenjujete trenutno stanje v slovenskem visokošolskem sistemu?

Ni se za hvaliti. Predvsem zaradi slabega sistema financiranja in uvedbe bolonje. Kot državo nas je ta reforma našla nepripravljeno. Ukinitev višješolskega in magistrskega študija ter prehod na nov 3+2 sistem ima posledice še danes.

Tudi posledice na doktorski študij?

Tako. V primerjavi s prejšnjim sistemom je zdaj bistveno krajši študij, tudi doktorandi so vse mlajši. Upam, da bo to doprineslo k bolj plodnemu delu in da bodo imeli ti doktorandi več časa za pisanje (znanstvenih, op. a.) člankov.

Kako gledate na povezovanje visokošolstva s samo družbo, z gospodarstvom? Fakuteta za pomorstvo in promet ter tudi srednja šola sta bili, denimo, ustanovljeni v navezi s Splošno plovbo.

Res je. Takrat smo bili bolj orientirani na pomorstvo, zdaj pa je več ali manj vse na tehnologiji prometa in logistiki. Tudi na pomorstvu seveda še vedno delamo raziskave za gospodarstvo in iz tega nastanejo dobri znanstveni članki in tudi kakšen doktorat.

Kako v tem oziru sodelujete z Luko Koper kot enim najpomembnejših akterjev s področja gospodarstva?

Zelo dobro sodelujemo. Tudi raziskave, ki jih delamo na fakulteti, so pretežno vezane na Luko Koper. Tudi v čisto pomorskem smislu, recimo vhod v luko, vplitveni kanali, načini samega prihoda ladij, kot tudi v tem tehnološkem, logističnem smislu – same luke in povezave z zaledjem.

Pred kakšnimi izzivi je portoroška Fakulteta za pomorstvo in promet?

Kot fakulteta bomo letos praznovali 55 let. Imamo lepe in slabe stvari. Če začnem pri lepih, imamo dobre študente, kar nekaj dobrih doktorandov in take, ki sedaj zaključujejo. Imamo tudi precej projektov, smo kar aktivni. Dobili smo raziskovalno skupino, kar je za nas velik plus. Težave pa so predvsem v majhnem številu študentov, tistih, ki se odločajo za resen študij, zlasti ladijskega strojništva in na drugi stopnji na prometu.

Vir: E. B.