NA CESTI: Nekateri mladi so pripravljeni tvegati življenje za občutek pripadnosti

Pridobiti vozniško dovoljenje je eden ključnih ciljev odraščajoče mladine, saj s tem pridobijo del samostojnosti. Vendar tako statistika kot študije kažejo, da je tvegana vožnja še posebej razširjena prav med mladimi vozniki, so za STA pojasnili v Javni agenciji RS za varnost prometa.

Mladim tvegana vožnja pomeni dokazovanje odraslosti. "Na ta način sebi in svojim sovrstnikom dokazujejo svojo neustrašnost in samozavest, kar seveda kaže na njihovo zmotno prepričanje, da obvladajo situacije v prometu," pojasnjujejo na agenciji.

Poudarjajo moč in pogum

Med razlogi za tvegano vožnjo sta tudi potreba po samopotrjevanju in želja po razkazovanju zmožnosti vozila. Na ta način mladi poskušajo poudariti svojo moč in pogum. Nekateri so celo prepričani, da z delovanjem v nasprotju s pravili oziroma z namenskimi kršitvami zakonodaje kažejo svojo neodvisnost in samostojnost ter zmožnost sprejemanja lastnih odločitev.

Najbolj pa so mladi v raziskavi poudarili potrebo po primerjavi lastnih sposobnosti s sposobnostmi sovrstnikov. Med mladimi je zelo močna potreba po občutku enakosti z vrstniki ali po tem, da bi jih v določenih elementih presegli. Prav zato tudi v prometu prihaja do situacij, ko mladostniki svoje vrstnike spodbujajo k tveganemu vedenju, so še zapisali v agenciji.

Anica Pišl, predavateljica na psihosocialnih delavnicah Zdravstvenega doma Ljubljana, razloge za takšno početje na eni strani vidi v sporočilih medijev in družbe, ki so naravnana k takojšnjemu zadovoljevanju potreb, na drugi strani pa tudi v vzgoji s strani staršev.

Kot je za STA opozorila Pišlova, se premalo poudarja in goji odgovornost do sebe in drugih. "Tudi znotraj družine so mladostniki od določenega obdobja pogosto preveč zaščiteni, da bi se soočali s posledicami lastnega vedenja in odločitev," je pojasnila.

Hitrost iz filmov in videoigric

Poleg tega pa že majhni otroci preko filmov, videoigric in podobnih vsebin dobijo izkušnje s hitrostjo, volanom in prometom. Kot izpostavlja Pišlova, ob tem dobivajo popačena sporočila, saj v videoigricah ni poškodb in trpljenja, pač pa se po nesreči z vožnjo nadaljuje.

Prav takšna sporočila otroke in mladostnike usmerjajo v tehnično izpopolnjevanje za borbenost in obvladovanje vožnje z čim večjimi hitrostmi. Iz tega pa lahko izhaja nadaljevanje potrjevanja teh sposobnosti na cesti, tekmovalnost in izzivalna vožnja.

Obenem Pišlova opozarja, da je v mladostniškem obdobju za funkcije predvidevanja in prepoznavanja tveganih situacij človek še nezrel, zato mladi ne začutijo nevarnosti. Počutijo se sposobni, močni in "nesmrtni". To pretirano zaupanje vase pa doživljajo kot odraslost, pojasnjuje.

Pišlova se zato zavzema za uvajanje in usposabljanje za vožnjo med 16. in 21. letom starosti, ko tudi možgani predvidoma že dozorijo. Mladi bi morali dobiti priložnost, da se postopoma učijo odgovornega ravnanja, prepoznavanja meja svojih sposobnosti in upoštevanja omejitev, ki jih predpisujejo zakoni in predpisi - tudi cestnoprometni, dodaja.