Morski odpadki so slovenska problematika

Organizatorja dogodka sta hkrati partnerja v ločenih okoljskih projektih. RRC sodeluje v projektu osveščanja javnosti o morskih odpadkih evropskih morij Marlisco, Kemijski inštitut pa je vodilni partner projekta DeFishGear.

Z današnjim dogodkom so želeli predvsem spodbuditi javno razpravo v okviru najrazličnejših deležnikov o tem, kakšna je dimenzija problematike morskih odpadkov in kje udeleženci vidijo možnosti za ukrepe za to, da bi stanje izboljšali, je na sklepni novinarski konferenci pojasnil Slavko Mezek iz koprskega RRC.

Predstavniki vseh sfer na forumu

Foruma so se udeležili predstavniki ministrstev, znanstveno-raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, nevladnih organizacij in tudi proizvajalcev plastike. Med razpravo so oblikovali predloge ukrepov za izboljšanje stanja, med katerimi so: okrepitev osveščanja različnih segmentov, od potrošnikov in ribičev do sektorja proizvodnje in turizma; izboljšanje nadzora nad nelegalnim izpuščanjem odpadkov; ponovna uporaba; izobraževanje.

Na podlagi foruma bodo pripravili poročilo, ki ga bodo posredovali okoljskemu ministrstvu, občinam in javnim podjetjem, hkrati pa bodo zadevo promovirali na ravni obeh projektov, je napovedal Mezek.

Okoljsko stanje ni dobro

Današnje ugotovitve in predloge bodo na Kemijskem inštitutu s pridom uporabili in upoštevali tudi pri projektu DeFishGear, katerega cilj je priprava predloga strategije za ravnanje z morskimi odpadki in z iztrošeno ribiško opremo v Jadranu, pa je dodal vodja omenjenega projekta Andrej Kržan.

Predstavnica Inštituta za vode RS Andreja Palatinus je ocenila, da okoljsko stanje ni dobro. Čeprav skupna teža odpadkov upada, pa se njihovo število ne zmanjšuje, kar gre verjetno pripisati temu, da so odpadki čedalje manjši in lažji. Kot velik izziv je izpostavila zlasti zmanjšanje onesnaženosti z mikroplastiko ter ohranitev splošnega trenda zmanjševanja odpadkov.

Mikroplastika lahko nastane kot posledica razpada večjih delcev plastike, poleg tega pa so tu primarni viri, kot npr. določeni kozmetični preparati, sproščanje vlaken ob pranju oblačil.

Plastika še nezaznan problem

Čeprav so učinki mikroplastike na živalih zaenkrat še vprašljivi, pa jo lahko zaužijejo živali, ki se sicer hranijo s planktonom. V večini primerov se ta mikroplastika nato izloči iz teles, lahko pa pride do vgraditve delcev v tkivo. Poleg tega je vprašanje, kakšne so posledice kemijskega sproščanja substanc iz plastičnih materialov, je opozorila Palatinusova.

Mitja Bricelj z ministrstva za okolje in prostor je priznal, da plastika z vidika evropskega pravnega reda do zdaj ni bila "dovolj zaznan problem". Slovenija po njegovem prav z obravnavo problemov Jadranskega morja postaja dejavnik na znanstveno-raziskovalnem področju, upa pa, da bo to postala tudi z upravljavskega vidika. Naša država trenutno predseduje okoljskemu stebru jonsko-jadranske strategije in tu Bricelj vidi priložnost, da to vsebino umestimo v strategijo.