Ministrstvo s pobudo za dan slovenske hrane

Ministrstvo ta dan predlaga na podlagi pobude Čebelarske zveze Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. V letošnjem letu bi tako bil dan slovenske hrane na petek, 16. novembra, je razvidno iz predloga, ki je objavljen med vladnimi gradivi.

Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, zato je zagotavljanje prehranske varnosti pomembno strateško in politično vprašanje, poudarjajo na ministrstvu. Doseganje čim višje osnovne prehranske varnosti je vodilo predvsem kmetijske in prehranske politike in prav lokalna trajnostna oskrba s hrano je njun skupni imenovalec

V okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk so že pripravljene nekatere vsebine in gradiva v pomoč učiteljem in vzgojiteljem. Vzgojno-izobraževalni zavodi lahko k sodelovanju povabijo strokovnjake različnih področij, ki lahko s svojimi izkušnjami in znanjem otrokom in učencem predstavijo vsebine s področja kmetijstva, čebelarstva, zdravega prehranjevanja, varovanja okolja in podobno. V okviru projekta bodo potekale tudi druge aktivnosti otrok in učencev, ki bodo spodbujale osveščenost in znanje otrok ter s tem njihovo razumevanje, razmišljanje in inovativnost.

Namen projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo mladino in vzporedno v določenem obsegu tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva za pridelavo, okolje, gospodarske dejavnosti in za širše okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih ter racionalnem ravnanju z embalažo (npr. večkratna uporaba, pakiranje večjih enot živil). Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.

Iz zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj je takšna hrana običajno bolj dozorela (sadje in zelenjava) in ima višjo biološko (hranilno) vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se drastično zmanjša vsebnost različnih vitaminov, ki so za naše telo izrednega pomena.

Eden izmed strateških ciljev razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane je zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane. V pričakovanih razmerah večjih težav z oskrbo s hrano v svetovnem merilu in tudi zaradi spoznanj o negativnih okoljskih učinkih daljših transportov hrane postaja vprašanje lokalne in regionalne samooskrbe s hrano ponovno pomembno.

Možno je torej, da bo hrana, za katero je jasno, da bo podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, zaradi nujnih obsežnih agrotehničnih ukrepov pri njeni proizvodnji, manj kakovostna. Pri živilih domačega izvora, zaradi bližine pridelave ni potrebno uporabljati konzervansov, zato so sicer lahko manj obstojna, vendar pa prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu, še pojasnjujejo na ministrstvu.