Ministrstvo ni naklonjeno postavljanju časovnih rokov sodiščem

Na ministrstvu za pravosodje ugotavljajo, da predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki ga predlagajo v SDS, v določenem delu povzema nekatere predloge, ki jih je v eni od faz strokovnega in medresorskega usklajevanja vseboval tudi predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki ga je pred tednom dni v zakonodajni postopek vložila vlada.

Določene predlagane spremembe SDS na pravosodnem ministrstvu ocenjujejo kot ustrezne. Predlog, da bi moralo vrhovno sodišče pri zahtevi za varstvo zakonitosti v 48 urah odločiti o začasnem zadržanju izvršitve pravnomočne sodbe, če bi vlagatelj zatrjeval, da so s sodbo kršene njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine, pa na pravosodnem ministrstvu ocenjujejo kot neprimernega.

Na tisoče strani sodnih spisov

Opozarjajo namreč, da sodni spisi zadev, ki jih obravnava vrhovno sodišče, lahko obsegajo ne le več tisoč, ampak celo več deset tisoč strani. "Glede na navedeno ni mogoče pričakovati, da bi lahko vrhovno sodišče v tako kratkem roku zagotavljalo kakovostno in pravno utemeljeno odločanje," so navedli za STA.

Tudi glede na primerjavo s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice pri odločanju o začasnih odredbah na ministrstvu trdijo, da zadeve pritožb glede domnevno očitnih in nepopravljivih kršitev človekovih pravic ne morejo biti skoraj nikoli na prvi pogled tako jasne, da bi lahko prišlo do začasne odločitve ali celo razveljavitve določene sodbe. Še evropsko sodišče te določbe izredno redko uporablja, so navedli.

Predlagani dopolnitvi 169. člena, ki določa roke za odločanje sodišč v kazenskih zadevah, po navedbah ministrstva popolno nasprotuje kazensko-pravna stroka. Po njihovem mnenju predlagane dopolnitve na dokaj neposrečen način poskušajo določiti rok, v katerem mora preiskovalni sodnik odločiti o zahtevi.

Glede predloga, da se določi šestmesečni rok za odločanje sodišča na prvi stopnji ter trimesečni za odločanje na drugi stopnji in v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti, pa na ministrstvu pravijo: "Strinjamo se, da je odločanje sodišča brez nepotrebnega odlašanja pomemben del pravice do sodnega varstva, vendar tega po naši oceni ni mogoče doseči z določanjem časovnih rokov, ki za vsako posamezno zadevo nikakor ne morejo biti ustrezni."

Novela, ki jo predlaga SDS najbrž ne bo prišla na vrsto v tem sklicu DZ

Sicer pa mora DZ skladno s poslovnikom v primerih, ko je vloženih več predlogov zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje, DZ pa še ni začel s splošno razpravo ali obravnave na matičnem delovnem telesu, najprej obravnavati predlog zakona, ki je bil posredovan prvi.

Ker je prvo novelo zakona o kazenskem postopku, ki predvideva prenos določb evropskih direktiv o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih ter o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku v slovenski pravni red, vložila vlada, bo DZ moral naprej obravnavati to novelo, šele nato pa bo lahko obravnaval novelo, ki ga je vložila poslanska skupina SDS. Se pa lahko zgodi, da bo v tem mandatu zmanjkalo časa za obravnavo katere koli od predlaganih novel.