Naslovnica/Mednarodni denarni sklad pozval k ukrepom
Regional3 min branja

Mednarodni denarni sklad pozval k ukrepom

Mednarodni denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) se je danes v Washingtonu pridružil pozivom k ukrepom za krepitev gospodarskega okrevanja, ki jih je v okviru spomladanskega zasedanja IMF in Svetovne banke slišati vsak dan. Odbor je pozval k strukturnim reformam in opozoril na problem prezadolženosti nekaterih držav.

Mednarodni denarni sklad pozval k ukrepom
FOTOGRAFIJA

Svetovno gospodarstvo se sicer krepi, vendar je okrevanje še vedno krhko. "Tveganja za poslabšanje razmer ostajajo. Naš glavni kolektivni cilj ostaja bolj dinamično, vzdržno in uravnoteženo gospodarstvo z veliko delovnimi mesti," je odbor zapisal v sklepni izjavi. Zavezal se je izvedbi ambicioznih ukrepov za ohranitev okrevanja, strukturnim reformam, javni dolg pa želijo spraviti na vzdržno raven.

"Potrebujemo novo ravnotežje politik, ki bodo zadostile potrebam nove faze okrevanja globalnega gospodarstva. Bolj kot na kratkoročne se moramo osredotočiti na srednjeročne politike, potreben pa je tudi bistveno večji poudarek na strukturnih reformah," je na novinarski konferenci dejal predsedujoči IMFC in singapurski finančni minister Tharman Shanmugaratnam.

Kot je pojasnil, to ne pomeni nenadnega umika makroekonomskih politik, še posebej denarnih, ki podpirajo okrevanje. "A moramo dati večji poudarek strukturnim reformam," je dejal. Med njimi je izpostavil reformi bančnega sistema in trga dela, ki mora delovati bolje, da bi znižali visoko brezposelnost med mladimi. IMFC je hkrati pozval območje evra, naj dokonča projekt bančne unije.

Odbor, ki se sestane dvakrat letno, se je v razpravi posvetil tudi problematiki finančne stabilnosti in novih finančnih tveganj, ki se pojavljajo. Med njimi je Shanmugaratnam izpostavil problem prezadolženosti v hitro rastočih državah in nekaterih razvitih državah ter problem odtekanja kapitala iz hitro rastočih držav.

Generalna direktorica IMF Christine Lagarde je pojasnila, da v prvih letih finančne in gospodarske krize niso bili osredotočeni na rast, ampak na to, kako preprečiti kolaps. "Poudarek na rasti je precej bolj nov," je dejala. Kot pravi, sta nujni primerna hitrost fiskalne konsolidacije in primerno prilagajanje denarnih politik.

Spomnila je, da so nekatere evropske države, ki so (bile) v programu finančne pomoči, izvedle strukturne reforme, kar že začenja kazati rezultate. "Veliko držav, ki niso imele programa IMF in ga ne potrebujejo, se jih morajo prav tako lotiti. In to vedo," je bila jasna. S tem se je strinjal tudi Shanmugaratnam. "Vsi potrebujemo strukturne reforme," je dejal.

IMFC skrbi tudi geopolitično tveganje, pri čemer je Shanmugaratnam poudaril, da igra IMF s svojo odzivnostjo v tej luči zelo pomembno vlogo. Pri tem je vprašanje znova naneslo na Ukrajino, Lagardova pa je opozorila, da to ni edini kraj na svetu, kjer obstajajo geopolitična tveganja. "Tudi drugje so," je povedala.

Glede nizke inflacije v območju evra, o katerem je v Washingtonu prav tako govora praktično vsak dan, je Francozinja na čelu IMF dejala, da to ni le problem evrskega območja, ampak tudi drugih razvitih držav, npr. Japonske. Veseli jo, da se ECB zaveda tega problema in da je pripravljena ukrepati. "Z 12-odstotno stopnjo brezposelnosti v območju evra je to res problem," je opozorila.

IMFC je po pričakovanjih opozoril tudi na problem reforme sistema kvot v IMF, ki stoji zaradi ZDA oz. blokade v tamkajšnjem kongresu. V skladu se, kot kaže, že pripravljajo na alternativni scenarij, če ji ZDA zelene luči ne bodo prižgale do konca leta. Iz izjav je razbrati, da bodo začeli nato iskati druge oz. spremenjene rešitve.

Vir: Uredništvo/STA

Komentarji 0

Spoštujte hišna pravila

Bodi prvi, ki bo komentiral.