Manjšini nezadovoljni z dvojezičnim poslovanjem

Komisija za narodni skupnosti je namreč na današnji seji obravnavala poročila o izvajanju dvojezičnega poslovanja na narodnostno mešanem območju, ki so jih pripravili v manjšinskih organizacijah ter občinah in upravnih enotah, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.

Kot je ugotovil predsednik komisije Laszlo Göncz, sicer predstavnik madžarske narodne manjšine, iz poročil izhaja, da so podatki nasprotujoči, saj je mnenje organizacij narodnih skupnosti drugačno od stališč občin in upravnih enot. Poleg tega je interpretacija dvojezičnega poslovanja marsikdaj nejasna.

Opozarjajo še, da marsikje niso na voljo dvojezični obrazci, poleg tega pa razne odločbe, sklepe in potrdila v jeziku narodnih manjšin izdajo le na izrecno zahtevo strank.

Navzoči predstavniki občin in upravnih enot so v razpravi predvsem poudarjali, da se po svojih najboljših močeh trudijo za dosledno izvajanje ustavnih in zakonskih pravic narodnosti. Tudi oni sicer priznavajo, da obstajajo določena razhajanja med zakonodajo in prakso. Med drugim pogrešajo ustrezno financiranje za usposabljanje uslužbencev na narodnostno mešanih območjih.

Da se zakonodaja v praksi ne izvaja, kot bi pričakovali, meni tudi vodja službe za narodnosti Stane Baluh. A, kot pravi, je država že pokazala pripravljenost za izboljšave na tem področju, več aktivnosti pa pričakuje od samih predstavnikov manjšin. Narodne skupnosti se morajo namreč zavedati pravic, ki jim jih dajejo ustava in zakoni, je dejal Baluh.

Tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Robert Marolt pravi, da so pravice narodnih skupnosti zagotovljene v vseh upravnih postopkih, čeprav še vedno obstaja razkorak med zakonodajo in njenim izvajanjem. A Marolt meni, da gre le za posamične primere.