MANJ DROBLJENJA PALAČ V APARTMAJE? V Piranu bi po Travesiniju zaščitili še mestno jedro

Občinski svetnik Davorin Petaros je ob začetku današnje seje zahteval razširitev dnevnega reda in obravnavo predloga začasnih ukrepov po hitrem postopku. Pobudo je utemeljil z očitki glede okoliščin nedavne prodaje palače Trevisini na Kidričevem nabrežju.

Petaros meni, da je bila županova neuveljavitev občinske predkupne pravice protizakonita. Gre za svetnikov očitek, ne za ugotovljeno nezakonitost. Predlaga ponovna pogajanja s kupcem za pridobitev palače in nasprotuje morebitni spremembi njene namembnosti.

Predvideni odlok naj bi po vzoru strunjanskega iz leta 2014 preprečil nadaljnje funkcionalno drobljenje zgodovinskih stavb v samostojne turistične enote brez predhodne celovite prostorske presoje. Začasni ukrepi bi zajeli omejeno območje med Tartinijevim trgom in obmorsko promenado. Na predvidenih parcelah ne bi bilo dovoljeno povečanje obstoječega števila apartmajskih in stanovanjskih enot.

Po pojasnilih občinske strokovne službe bi investitorji še vedno lahko obnavljali in vzdrževali stavbe ter sklepali pravne posle oziroma kupoprodajne pogodbe.  Občinski svet je soglasno potrdil seznanitev z razlogi za ukrepanje in naložil pripravo potrebnih podlag. To še ne pomeni, da je odlok že sprejet ali da predlagane omejitve že veljajo.

Palača Trevisini iz leta 1826 je že več tednov predmet javne razprave. Občina letos trikrat ni uveljavila predkupne pravice, palačo pa sta za 2,3 milijona evrov kupila podjetnika Patrik Ceglar in Damjan Kozjak.

Portal Necenzurirano je poročal o njunih poslovnih povezavah z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Francijem Matozom ter izpostavil imenovanje županove soproge Tine Korenika za načelnico Upravne enote Koper. Ob tem je odprl vprašanje domnevne politične trgovine.

Župan Andrej Korenika je očitke zavrnil. Neuveljavitev predkupne pravice je pojasnil s finančnimi obveznostmi, ki bi jih občina prevzela z nakupom, prenovo, upravljanjem in vzdrževanjem palače. Matoz in Tina Korenika sta za STA prav tako zavrnila navedbe portala.

Kot smo na Regionalu že poročali, je občina pojasnila tudi, da za palačo ni imela konkretno določenega javnega programa in zagotovljenega denarja. Predlagani spremembi namembnosti dela objekta v garni hotel je izdala negativno mnenje, ker projekt po njeni presoji ni bil skladen z veljavnimi prostorskimi akti.

Na Regionalu smo opozorili še, da predkupne pravice ob posameznih prodajah ni uveljavila niti država. Po dokumentaciji, predstavljeni v našem poročanju, se je to zgodilo trikrat, v postopkih v času Golobove in Janševe vlade. Palača sicer ni postala zasebna šele letos. Občina Piran jo je prodala že leta 2001; letošnja razprava se nanaša na možnost njenega ponovnega odkupa in okoliščine nadaljnjih sprememb lastništva.