Naslovnica/Malo drugačna šola radosti
Regional2 min branja

Malo drugačna šola radosti

Privatnega šolstva se v Sloveniji drži zelo slaba konotacija. Percepcija pa je večinoma zreducirana na stare stavbe in uniformirane snobovske otroke bogatašev. Nasploh je privatno šolstvo videno kot grožnja javnemu in začetek konca socialne družbe. Pa je temu res tako? Sodeč po šoli Eliza v Kolombanu tega ne bi mogli trditi.

Malo drugačna šola radosti
FOTOGRAFIJA

Čeprav navzven izgleda kot nekakšen mini grad z bazenom, kar bi morda marsikomu le utrdilo stereotipe o privatnem šolstvu, je Eliza vse prej kot šola za bogataše. Vrednote, ki jih gojijo, so namreč povsem v nasprotju s tem, kar ponuja prvi pogled na netipično šolo.

"Bistvo sploh ni v prostorih, temveč v učenju. Vendar je pri nas učenje drugačno. Vse skupaj smo postavili na glavo. Ne gre namreč zgolj za odnos, v katerem sem sama učiteljica, otroci pa učenci. Tukaj smo vsi vse. Tudi otroci lahko mene marsičesa naučijo," pravi Tinka Podjavoršek, ustanoviteljica šole, ki je še danes njen glavni motor.

Programe izvajajo že od leta 2007, vse pa temelji na (samo)vzgoji skupine, ki ne sme presegati desetih učencev. "Pri nas zajemamo celotno področje življenja, ne omejujemo se na klasične predmete, predvsem pa nismo le izobraževalna, smo tudi vzgojna ustanova.”

Otroci, ki obiskujejo šolo Eliza, morajo redno na izpite v javno šolo, kjer dokažejo svoje znanje. Podjavrškova pravi, da nihče do sedaj ni imel težav s takimi izpiti.

"V Elizo se lahko vključi vsak otrok, ne glede na finančno stanje staršev. Cena mesečno znaša okrog 250 evrov, vendar lahko starši ta denar kompenzirajo s tem, da pomagajo šoli s svojim znanjem in veščinami. In večina jih ta znesek tako tudi kompenzira."

Programi potekajo vsakodnevno do štirih popoldne, nekega strogega urnika pa pri tem ni. Otroci si sami pripravljajo malice in kosilo, tudi to je namreč del šolanja. Veliko časa preživijo v naravnem okolju, nič pa ni samoumevno, logično in dano. "Ogromno časa se porabi za gojenje odnosov, duhovnosti in medsebojno spoštovanje. Kaj se bodo otroci učili, pa se dejansko odločijo sami," pojasnjuje Podjavorškova, ki še dodaja, da je morda tak model šole za marsikoga pred časom, kljub temu pa dobiva številne pozitivne odzive. Šola ima veliko podporo tudi pri mednarodnih organizacijah, tako je vsako leto prisoten prostovoljec, ki pomaga otrokom in nenazadnje tudi učiteljici. "Ravno pri tem pa se najlepše vidi koncept vzajemnega učenja. Otroci se učijo od prostovoljca, ki  trenutno pri nas uči nemško, hkrati pa so si zadali, da bodo njega naučili slovenščine. In priznati moram, da jim gre zelo dobro."

Vir: Jaka Vran

Komentarji 0

Spoštujte hišna pravila

Bodi prvi, ki bo komentiral.