Magda: Stiska je vedno večja, sem na robu!

Magda ima srečo, ki je mnogi nimajo. V teh težkih časih ima službo. Je pa mati samohranlka, z dvema otrokoma in kupom dolgov, tudi od svojega bivšega moža, za poplačat.

Grozi ji deložacija iz socialnega stanovanja, skupno je za več kot 6000 evrov dolga, ki bi ga rada poplačala a nima s čim. “Najhuje pa je, da so gluhi vsi tisti državni organi, ki bi morali ljudem v stiski pomagati,” pravi Magda.

Obrnila se je na center za socialno delo, sodišča, bila je tudi pri enem od obalnih županov, a povsod je naletela na guha ušesa. V dohodkih ji upoštevajo preživnino, ki je že leta ne dobiva, ker tako pač velevajo birokratske zahteve in zakoni. Socialno stanovanje tako plačuje kot bi bila pri hiši dva prihodka, čeprav je samo eden in še ta zelo skromen.

Vse institucije ji predlagajo naj za rešitev svojih težav in odpravo birokratskih ovir najame odvetnika. “Zdi se mi, kot, da se mi posmehujejo. Nimam za položnice, za trgovino in najemnino stanovanja, pa mi predlagajo naj najamem odvetnika. Kje pa naj dobim denar zanj?” Razočaranje tako ostaja, predvsem pa zavedanje, da država ne pomaga tistim, ki pomoč zares potrebujejo.

Sem na robu

Magda pravi, da se bori predvsem zaradi otrok. “Če bi bila sama bi že poskrbela, nekako bi se znašla. Želim pa, da moja otroka živita čim bolj normalno življenje, zato poskušam to stisko tudi skriti pred njima.” Vsekakor pa se ne bo predala, saj še vedno obstajajo svetle točke. Ena je zagotovo eizolsko Društvo prijateljev mladine, ki ji pomaga, predvsem gmotno. “Velikokrat peljejo otroke takorekoč zastonj na izlet, pri njih dobimo zvezke, torbe in ostale šolske potrebščine in njim bi se res rada zahvalila.”