Prihodki od kontejnerjev so tako znašali 18,667 milijona evrov, kar je 12 odstotkov več kot v prvem polletju lani. Prihodki od generalnih tovorov so se zvišali za štiri odstotke na 17,2 milijona evrov, tekočih tovorov pa za dva odstotka na 3,5 milijona evrov, je koprska družba objavila na straneh Ljubljanske borze.
Med pomembnejšimi viri prihodkov ostajajo sipki in razsuti tovori s skoraj 16,1 milijona evrov, kar sicer predstavlja šestodstotni upad glede na lansko prvo polletje. Prav tako za šest odstotkov so se znižali prihodki od pretovora avtomobilov, ki so dosegli 7,76 milijona evrov, medtem ko so ostali poslovni prihodki ostali skoraj nespremenjeni in so znašali 6,9 milijona evrov.

Ladijski pretovor je bil v prvem polletju za 2 odstotka manjši
Sam ladijski pretovor je bil v prvem polletju sicer za dva odstotka manjši od tistega v prvi polovici leta 2012 in je znašal 8,9 milijona ton. Pri tem so največji, kar 20-odstotni porast beležili generalni tovori z nekaj več kot 860.000 tonami. Za šest odstotkov pa je bilo več pretovora kontejnerjev, in sicer skoraj 2,9 milijona ton.
Manjši pretovor tudi na področju avtomobilov
Manjši pretovor v tonah so beležili na področju avtomobilov, kjer so pretovorili slabih 330.000 ton ali za tri odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju, pri tekočih tovorih z 1,25 milijona ton (16 odstotkov manj) ter pri sipkih in razsutih tovorih s 3,58 milijona ton, kar je pet odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju.
Gledano po kosih, je Luka Koper beležila za odstotek večji pretovor kontejnerjev oz. dobrih 295.000 kontejnerskih enot, za tri odstotke pa je bil manjši pretovor avtomobilov, kjer so našteli slabih 234.000 vozil.
Padenje kupne moči v Evropi se pozna
Ob teh rezultatih je predsednik uprave Luke Koper Bojan Brank spomnil, da je vrsta dejavnikov, na katere sami nimajo vpliva. Tako se padanje kupne moči v Evropi pozna predvsem na segmentu avtomobilov, kar pa so lahko nadoknadili z izvozom vozil, predvsem v severnoafriške države.
Skokovit porast pretovora generalnega blaga se sicer ni prezrcalili v enak odstotek dviga prihodkov, kar Brank pripisuje predvsem nižjim skladiščninam. Kot je še poudaril predsednik uprave, se vedno znova dokazuje, da je prednost koprskega pristanišča prav v njegovi večnamenskosti in sposobnosti prilagajanja tržnim in gospodarskim razmeram.



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.