Luka Koper naproti novim rekordom

Čeprav uradnih številk še ni, je že jasno, da se bo pretovor na najpomembnejšem – kontejnerskem terminalu še dodatno povišal, predvidoma za 15 odstotkov. V tem segmentu se bo tako številka gibala okrog 670.000 TEU, Luka Koper pa bo leto zaključila s predvidoma 19 milijonov ton pretovora, kar je skoraj milijon več kot lani. 

To se bo poznalo tudi v bilancah podjetja, ki je lani ustvarilo 137 milijonov evrov prihodkov in 4,6 milijonov evrov dobička, letos pa so samo v prvem devetmesečju ustvarilo skoraj 120 milijonov prihodkov. Že tedaj je bil predsednik uprave Dragomir Matič z doseženimi rezultati zadovoljen. "Uspeli smo izboljšati vse ključne indikatorje poslovanja. Ob hkratnem povečanju poslovnih prihodkov, predvsem na račun kontejnerjev, smo uspeli obvladovati poslovne odhodke. Intenzivno nadaljujemo tudi z naložbenimi aktivnostmi, predvsem v infrastrukturo in opremo."

Dragomir Matič

Ena od glavnih zahtev poslovnih partnerjev je bila sicer letos zaključena, pravi vplivi pa se bodo videli šele po novem letu, ko bodo v pristanišče lahko vplule največje kontejnerske ladje, vzpostavljena pa bo tudi trojna neposredna povezava z Daljnim vzhodom. 

Danes v Koper plujejo kontejnerske ladje s kapaciteto do 8.500 TEU (kontejnerskih enot). Z novimi servisi bodo lahko priplule ladje do 10.000 TEU. "Pričakujemo lahko, da bodo ladjarji zaradi obvladovanja stroškov prihajali z vse večjimi ladjami, zato je potrebno temu prilagoditi tudi pristaniško infrastrukturo in pretovorno opremo. Država, ki skrbi za plovne kanale izven pristanišča, v tem trenutku izvaja poglobitev vhoda v prvi bazen na 15 metrov. V začetku prihodnjega leta bo ob obali kontejnerskega terminala temu sledila tudi Luka Koper," pojasnujejo na Luki Koper. V teku je tudi že priprava dokumentacije za podaljšanje prvega pomola še za 100 metrov. Večina načrtovanih investicij do leta 2020 v višini več kot 200 milijonov evrov bo tako namenjenih predvsem kontejnerskemu terminalu, s katerimi bodo v Luki letno zmogljivost terminala povečali s sedanjih 850 tisoč na 1,15 milijona TEU. 

"Pred nami je velik izziv, kako opravičiti zaupanje naših poslovnih partnerjev. Napak si ne moremo privoščiti. V Luki Koper bomo svoj del domače naloge opravili. Poskrbeli bomo za povečevanje kapacitet znotraj pristanišča in se prilagajali potrebam na trgu. Vendar pristanišče ni osamljen otok. Potrebuje zanesljive kopenske povezave z zaledjem. Enotirna železnica pa to zagotovo ni", je jasen Matič, ki od Ministrstva za infrastrukturo pričakuje, da bo nadaljevalo s postopki pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo drugega tira, glede na to, da so zemljišča na trasi že odkupljena in da je pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje.