Luka Koper borzna zvezda: V pol leta vrednost delnice skoraj podvojena!
Vrednost delnic Luke Koper je v zadnje pol leta zrasla za kar 86 odstotkov. Še v mesecu juniju je ta znašala 7,51 evra, na današnji dan pa vrednost znaša 14,8 evra. Dvig vrednosti delnice Luke Koper pripisujejo različnim dejavnikom, med njimi pa tudi dobremu delu uprave družbe. Nedvomno pa je Luka Koper v zadnjem času zagnala nov investicijski ciklus, v družbi pa vlada pozitivno razpoloženje. V tem letu bo Luka Koper tudi edina družba na Obali, ki bo zaposlovala v večjem obsegu. Predsednik uprave Gašpar Gašpar Mišič je optimističen in napoveduje, da bo delnica družbe še naprej rasla.


S takšno rastjo je Luka Koper postala “zvezda” ljubljanske borze, saj je to najvišji dvig vrednosti v zadnjem polletju. Delnica, ki je bila vredna 7,51 evra se je podražila za 7,29 evra oziroma kar 97 odstotkov.
Razlog gre pripisati dobrim rezultatom družbe, ki je v lanskem letu na področju pretovora prvič dosegla število 600.000 kontejnerskih enot (TEU) in 18 milijonov ton skupnega pretovora. Za tečaj delnice je še bolj pomembno finančno poslovanje. Družba je v lanskem letu ustvarila 141,7 milijona evrov prihodkov in 8,2 milijona evrov čistega poslovnega izida. Ta bi bil precej večji, v kolikor ne bi bilo slabitev vrednosti nepremičnin in finančnih naložb.
Prodaja Luke Koper ni v interesu države
Tovrstna hitra rast na borzah sicer velikokrat sproži “alarm” in jo mnogi pripisujejo špekulacijam. Luka Koper se je v zadnjem času sicer večkrat pojavila v javnosti zaradi morebitne prodaje, čeprav je na uradnem spisku za odprodajo državnega premoženja ni. V javnost so pricurljale informacije o tem, da se nekateri pomembni svetovni logisti zanimajo za njen nakup, kar je dalo slutiti, da nekdo prodajo vodi “pod mizo”. Najbolj nazoren dokaz tej tezi je pismo nizozemskega veleposlanika v Sloveniji, ki je na upravo družbe naslovil nekaj vprašanj o pristanišču, med drugim je spraševal tudi o tem, kako potekajo postopki prodaje, ki naj bi jo napovedal infrastrukturni minister Samo Omerzel.
Ključ do dobrega rezultata je tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo
Gašpar Mišič poudarja, da je ravno z njegovim prihodom presekan gordijski vozel med družbo in lokalno samoupravo, ki je v preteklih letih onemogočal hitro in usklajeno delovanje med potrebami družbe in razvoja regije v kateri se družba nahaja. Tudi Rado Antolovič, nadzornik Luke Koper, ki zadnja leta zaseda pomembne položaje v številnih tujih pristaniščih, je jasen: "Če bi sam bil lastnik Luke Koper, je ne bi nikoli prodal" in doda, da je zanj "Luka Koper kot velik diamant, ki pa še ni dodobra izbrušen". Ob tem pojasni, da ima po njegovem Luka Koper zelo velik potencial, ki pa se bo lahko uresničil le z usklajenim delom.

"Če bomo delali usklajeno in ne le gledali na to, kdo je na čigavi strani, bomo vsi zmagovalci. Bodisi delavci bodisi klienti bodisi lastniki, posel bo zacvetel in od tega bodo vsi imeli koristi. Tako Koper kot tudi vsa Slovenija", pravi Antolovič in dodaja, da bi z veseljem tudi sam s svojimi dragocenimi več kot 35-letnimi izkušnjami v okviru svojih pravic in dolžnosti kot nadzornik družbe rad pripomogel k temu. »Prepričan sem, da ima Luka Koper dobre delavce, upravo in nadzorni svet. Plan, ki si ga je zadala družba, je sicer težak, a povsem realen. Pomembna je le naša enotnost«,
Tudi Borzni posredniki vrednosti delnic ne pripisujejo špekulacijam, predvidevajo celo, da bi se rast lahko nadaljevala, delnica pa dosegla vrednost 20 evrov.
Investicije kot nuja
Leto 2014 bo za Luko Koper precej investicijsko naravnano, kot je dejal predsednik uprave Gašpar Gašpar Mišič, bo to leto zamujenih investicij. “Pohiteli bomo z vlaganji, ki bi se morala zgoditi že pred leti, a se to ni naredilo." Poglabljanje prvega bazena je že v teku, v načrtu sta dva nova vhoda v pristanišče in razširitev bertoške vpadnice, začela naj bi se tudi gradnja potniškega terminal. Prav spletu naraščanja pretovora, dobrih poslovnih rezultatov in napovedi o novem vlaganju gre pripisati največji delež rasti vrednosti delnice.

"Veseli me, da smo kljub poskusom prikaza izkrivljene slike o stanju v družbi uspeli prepričati vlagatelje, da je Luka Koper kot ključna primerjalna prednost Slovenije perspektivna gospodarska družba, ki ima izjemen razvojni potencial. Prepričan sem, da se bo vrednost delnice v prihodnje še okrepila, saj so ukrepi za izboljšanje poslovanje in naši razvojni načrti usmerjeni k rasti pretovora, povečevanju poslovnih prihodkov in večjemu dobičku. Lastniki družbe si lahko tako obetajo večje dividende, kar je ne nazadnje njihov ključni cilj," je rast vrednosti delnice Luke Koper komentiral Mišič, ki je ob tem še dodal: “Vesel sem, da se je z mojim prihodom na čelo družbe občutno dvignila raven pozitivnega vzdušja med sodelavkami in sodelavci, ki so nedvomno zaslužni za uspešnost poslovanja in se jim ob tej priložnosti javno zahvaljujem"
Končno do drugega tira?
Luka Koper svoje naravne širitve ne more iskati zgolj znotraj meja pristanišča. Velik del bo odigralo tudi zaledje, najpomembnejša je v tem pogledu izgradnja drugega tira. O tem se govori že desetletja, gradnja pa nikakor ne steče. Ministri, ki se s tem ukvarjajo, se menjujejo na nekaj let, s tem se menjujejo tudi strategije in prioritete. Čeprav je bilo v izgradnjo drugega tira že zaradi odkupa zemljišč in pridobivanja potrebnih dovoljenj vloženih več deset milijonov evrov, je bivši minister za infrastrukturo Zvonko Černač dejal, da je investicija draga in bi bilo potrebno razmisliti o alternativah.
Njegov naslednik Samo Omerzel izgradnjo drugega tira zagovarja, vendar po precej nižji ceni, ki je v zadnjih ocenah zrasla na 1,4 milijarde evrov. Po njegovem mnenju bi lahko dodatni tir zgradili za polovico omenjene vrednosti. Vsakršno novo zavlačevanje v tem primeru pomeni izgubo časa za Luko Koper, ki ji bo kmalu začela teči voda v grlo. Če drugega tira ne bo, bodo z vsemi posodobitvami, ki bi omogočile več pretovora po obstoječem tiru, presežene zmogljivosti prvega tira do leta 2018. S predvideno rastjo pretovora vlakovne kompozicije ne bi uspele več odpremiti tovor v pristanišče in iz njega. Možna scenarija sta v tem primeru dva. Ali bi se tovor začel seliti v druga pristanišča ali bi izkrcanje v Luki Koper začeli prepuščati italijanskim železnicam in še dodatno bremenili naše avtoceste s tovornjaki. Seveda bi v tem primeru tudi plan, da do leta 2030 Luka Koper pride na številko 30 milijonov ton pretovora letno, padel v vodo.
Vir: Jaka Vran



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.