LJUBKA INVAZIVKA OSVAJA SEVERNO PRIMORSKO: Nutrije opažajo tudi v zgornji Vipavski dolini (FOTO)

Po oceni Zavoda za gozdove gre na območju Gacke za zdaj še za posamezne osebke in ne za dokazano ustaljeno populacijo. Populacija naj bi bila po njihovih podatkih ustaljena vzdolž Vipave do območja Velikih Žabelj, posamezna opažanja pa se pojavljajo tudi višje v Vipavski dolini. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da obstaja možnost nadaljnjega širjenja proti zgornjemu toku Vipave in njenim pritokom, če bodo tam razmere za vrsto ugodne.

Nutrija v potoku Gacka

Prisotne naj bi bile že več let

Možnost pojavljanja nutrij v porečju Vipave je bila omenjena že leta 1996. Prvi evidentirani odvzem na Goriškem je bil leta 2010 v lovski družini Sabotin, nato leta 2015 v LD Gorica, leta 2021 v LD Hubelj in leto pozneje še v LD Lijak. Na Zavodu za gozdove opozarjajo, da med dejanskim pojavom vrste in prvim uradno zabeleženim opažanjem ali odvzemom pogosto mine več let.

Izvor konkretne populacije v Vipavski dolini ni zanesljivo dokazan. Zavod za gozdove ocenjuje, da so se nutrije na zahod Slovenije najverjetneje razširile iz Italije. Vrsta sicer izvira iz Južne Amerike, v Evropo pa so jo v 20. stoletju prinesli predvsem zaradi krznarske industrije. Pobegi in izpusti iz rej so nato omogočili nastanek prostoživečih populacij.

Gacka leži na naravovarstveno občutljivem območju

Zavod RS za varstvo narave opozarja, da zgornji del potoka Gacka teče po območjih Natura 2000 Vipavski rob in Trnovski gozd–Nanos ter po območju naravne vrednote državnega pomena Mlake pri Vipavi. Nutrije lahko s prehranjevanjem z vodnim in obvodnim rastlinjem spreminjajo sestavo vegetacije in s tem kakovost habitatov drugih vrst. Med bolj občutljivimi okolji je tudi trstičje, ki predstavlja življenjski prostor številnim vrstam kačjih pastirjev, dvoživk, plazilcev in ptic.

Kljub temu strokovnjaki poudarjajo pomembno razliko med možnimi vplivi in dejansko potrjeno škodo. Zavod za gozdove v porečju Vipave za zdaj ni zaznal vplivov nutrij na brežine ali obrežno rastlinstvo, prav tako nima evidentiranih odškodninskih zahtevkov zaradi škode na kmetijskih ali drugih površinah. Tudi Zavod za varstvo narave ciljnega spremljanja vplivov v porečju Vipave ni izvajal, zato njihovega dejanskega obsega na tem območju ne more oceniti.

Natančnega števila ni mogoče določiti

Koliko nutrij dejansko živi v Vipavski dolini, ni znano. Neposredno štetje populacije je po pojasnilih Zavoda za gozdove težko izvedljivo, zato stanje spremljajo predvsem na podlagi podatkov o odstrelu oziroma odvzemu, opažanj upravljavcev lovišč ter informacij prebivalcev. Novejši podatki po njihovih navedbah že kažejo spremembe glede na lovskoupravljavski načrt za leti 2025 in 2026, saj so posamezne nutrije zaznali tudi na območjih, kjer prej niso bile evidentirane.

Nutrija je v Sloveniji uvrščena med divjad, lovna doba pa traja vse leto. Na območjih, kjer se vrsta pojavlja na novo, lovskoupravljavski načrti predvidevajo popolni odvzem, tam, kjer je že močneje razširjena, pa neomejen odvzem z namenom omejevanja nadaljnjega širjenja.

Prebivalcem, ki nutrijo opazijo, strokovnjaki svetujejo, naj opažanje sporočijo pristojnemu upravljavcu lovišča, Zavodu za gozdove Slovenije ali Zavodu RS za varstvo narave. Živalim se ni priporočljivo približevati ali jih hraniti, saj se lahko s hranjenjem navadijo na prisotnost ljudi, kar lahko vodi tudi v večjo lokalno številčnost in pogostejše konflikte.