LASTNIK ZORAN JANKOVIČ, DIREKTORICA HČI BORISA ŠULIGOJA: Podjetje, ki bi zaradi vetrnic posekalo Brkine?

Fotografija je simbolična.

Kot so zapisali v okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG), "namerava družba Eolka postaviti nad Rodikom in Artvižami sedem velikih vetrnih elektrarn in ne pet, kot je bilo omenjeno doslej." Direktorica Eolke Lea Šuligoj pa je to informacijo za naš portal zanikala in dejala, da "projekt predvideva pet vetrnic nad Rodikom in seveda upošteva vse predpise, vključno s predpisano oddaljenostjo od najbližjih hiš."

A kot nadaljujejo okoljevarstveniki iz AAG, "je zanimivo mnenje predsednika KS Artviže, da je tako vseeno, ali pet ali sedem, češ da bo država z državnim prostorskim načrtom povozila občino, četudi bi bila ta proti postavitvi teh kolosov v pristno brkinsko naravo. To seveda ni tako enostavno, kajti občina se lahko pritoži in ima veliko argumentov, da na sodišču tudi zmaga. Ali v tej Sloveniji lahko kar vsak postavlja industrijske cone v naravi? Vetrne elektrarne so industrijske cone, dostop je prepovedan, kakor je to pri Dolenji vasi, kjer je na Griškem polju vetrna elektrarna z nazivno, a redko doseženo močjo 2,3 megavata (MW) na 100-metrskem stolpu," so jasni v AAG.

S postavitvijo petih vetrnih elektrarn nad Rodikom bi dodobra zarezali v pristno brkinsko pokrajino.

Pet elektrarn nad Rodikom naj bi bilo visokih 150 metrov, njihove nazivne moči pa bi bile od 4,6 do 6 MW. Za vsako postavitev po navedbah AAG potrebujejo povsem izravnano površino, ki bi jo dobili z izkrčenjem gozda, približno v velikosti nogometnega igrišča. Tja bi odložili ogromne dele vetrnice, od delov za stolp do samih kril in generatorja, pa še izjemno velik žerjav. "Človek se samo čudi ljudem, ki so pripravljeni dovoliti tako uničevanje Brkinov kot izjemne krajine in narave," so ogorčeni okoljevarstveniki.

"Žal pa so krajani slabo obveščeni, kakšne zdravju škodljive vplive prinašajo vetrne elektrarne s svojim posebnim, pulzirajočim hrupom v ritmu vrtenja vetrnice, ki gre skozi zaprta okna in vpliva tudi pet kilometrov daleč. To so izkušnje iz tujine. Imamo pa dokaze tudi na Primorskem," še pravijo v AAG, kjer pojasnjujejo, da vetrna elektrarna pri Dolenji vasi v določenih, a pogostih vremenskih pogojih, onemogoča spanje, povzroča glavobole, onemogoča učenje in koncentracijo, deluje depresivno.

Lea Šuligoj, direktorica Eolke, pri TZP skrbi za odnose z javnostmi, njen oče, Boris Šuligoj pa je upokojeni novinar časnika Delo.

Krajani pa so očitno tudi sicer skopo obveščeni o projektu podjetja Eolka, predstavitev katerega je potekala le za člane krajevnih skupnosti Rodik in Artviže. Zato smo za več informacij o investiciji poklicali direktorico podjetja Leo Šuligoj. Ta naj bi bila tudi osebna partnerica ustanovitelja podjetja Zorana Jankoviča, ki pa je le soimenjak ljubljanskega župana. 

Šuligojeva je za naš portal pojasnila, da "si prizadevamo za dobre odnose z lokalno skupnostjo", zato "smo zelo zgodaj začeli z dialogom in smo članom KS že od začetka tudi na voljo za vsa pojasnila. Po naših podatkih informacija, da je celoten svet KS Rodik proti projektu, nikakor ne drži. Nestrinjanje s projektom je izrazila samo ena svetnica. Ravno tako je večina v KS Artviže naklonjena projektu," je dejala.

Poleg tega nas je zanimalo tudi, kje nameravajo dobiti sredstva za omenjeni projekt. Po javno dostopnih informacijah je imelo namreč podjetje Eolka, ki ga je Jankovič ustanovil pred dvema letoma, v lanskem letu 900 evrov prihodkov in slabih 600 evrov izgube.

"Eolka je projektno podjetje, ki je bilo ustanovljeno z namenom razvijanja vetrnih elektrarn. Zaradi nekaterih očitkov nepoznavalcev naj pojasnimo, da je za projektna podjetja povsem normalno, da v času projektiranja še nimajo dobička. V skladu z državno energetsko politiko si prizadevamo za razvoj obnovljivih energetskih virov v Sloveniji. Vetrna energija je namreč eden najbolj prijaznih načinov pridobivanja energije z najmanj vplivi na okolje in zdravje ljudi. Naši projekti so bili izbrani na razpisu Agencije za energijo RS, kar pomeni zagotovljeno odkupno ceno za prodajo električne energije za obdobje 15 let. Projekt bo financiran z lastnimi sredstvi in s pomočjo posojil," odgovarja Šuligojeva.