KRŠITVE NA MORJU: Koliko kazni so napisali?

Od leta 1991 do konca lanskega leta je v Sloveniji izpit za voditelja čolna opravilo 74.600 oseb, letno pa izdajo v povprečju 3000 potrdil o usposobljenosti za voditelja čolna, so pojasnili na upravi za pomorstvo. Trenutno je sicer v register, ki ga vodi koprska uprava, vpisanih 13.332 morskih čolnov.

Potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna mora sicer imeti vsak, ki upravlja čoln na morju, z izjemo čolnov z motorjem do 7,35 kilovata in do sedem metrov dolžine ali vodni skuter, za katere mora imeti najmanj preizkus znanja za upravljanje s čolnom. Oseba, ki upravlja čoln dolžine do 12 metrov, mora biti stara najmanj 16 let. Oseba, ki upravlja gliser ali čoln dolžine nad 12 metrov, pa mora biti stara najmanj 18 let, je razvidno na spletni strani uprave.

V letu 2016 so na upravi za pomorstvo zaradi kršitev varnosti plovbe izdali 17 plačilnih nalogov v skupnem znesku 9000 evrov ter osem odločb o prekršku v skupnem znesku 1720 evrov. Kot ugotavljajo, se največ kršitev varnosti plovbe nanaša na vožnjo preblizu obale, sicer pa se število in vrste kršitev iz leta v leto bistveno ne spreminjajo.

Na morju glede plovbe ob obali naslednja pravila velja, da ladje lahko plujejo najbližje 300 metrov od obale. Dovoljena oddaljenost plovbe se za gliserje zmanjša na 250, za čolne pa na 200 metrov od obale. Plovba z vodnim skuterjem je dovoljena v morskem pasu od 250 do 2000 metrov od obale, po drugi strani pa se kopalec na neograjenem kopališču lahko oddalji od obale za največ 150 metrov.

Uprava za pomorstvo vodi evidenco pomorskih nezgod zaradi izrednega pregleda čolna, ki je obvezen, ko je imel čoln izreden dogodek, kot npr. trčenje, potopitev ali požar. V obdobju med letoma 2002 in 2012 je bilo dogodkov, ki jih beleži uprava za pomorstvo, skupno 941. Med njimi sta bili tudi smrtni žrtvi, in sicer ena leta 2010 in ena leta 2012. V prvem primeru je čoln povozil plavalca, v drugem primeru pa je oseba nesrečno padla s čolna, ki jo je povozil.

V ostalih primerih je nastala materialna škoda, glavni razlogi pa so bili naravne ujme, potopitev, nasukanje oz. nasedanje, trčenje, udar, lomi, deformacije ter nazadnje tudi za nepazljivost, okvaro itd. V obdobju med letoma 2013 in 2016 je bilo takih dogodkov 210, od tega je v 209 primerih nastala le materialna škoda, v enem primeru pa je prišlo do telesne poškodbe.