Kratkoročno bi turizem lahko prinesel pet milijard evrov prometa

Kljub vsem izzivom turizem v Sloveniji ustvari skoraj 13 odstotkov bruto domačega proizvoda oz. okoli 4,5 milijarde evrov, prilivi od turizma iz tujine so lani presegli dve milijardi evrov, sektor pa zaposluje več kot 30.000 oseb. Koliko bi v finančnem smislu turizem ob optimalnih pogojih in uspešno rešenih izzivih prinesel državi?

Turistični promet se po metodi WTTC giblje okoli štirih milijard evrov, samo deviznega priliva je čez dve milijardi evrov. Zagotovo pa so tu še rezerve. Kratkoročno do konca leta 2016 vidim možnost za do pet milijard evrov turističnega prometa, od tega tri milijarde evrov deviznega priliva.

Kakšna je vaša ocena letošnje sezone. Kakšen vpliv je imelo negostoljubno vreme?

Vreme je vplivalo na določen segment slovenske turistične ponudbe, predvsem na kamping in sobodajalstvo. Ti so vezani na segment turistov, ki v glavnem preživljajo aktivne počitnice v naravi. Prav te so naša primerjalna prednost. V prvih osmih mesecih letos so rezultati turističnega gospodarstva na ravni lanskega leta. Komentiram vedno samo tuje nočitve, prihode turistov ter devizni priliv, saj to komentira tudi svetovna turistična organizacija.

Kaj pa napoved celotne sezone do konca leta v primerjavi z lansko sezono? Tako po prihodih kot denarnem izplenu?

Smo na ravni lanskih številk, mogoče odstotek, dva v plus ali minus. Pri deviznem prilivu smo bili ves čas v plusu, poleti pa so se razmere malo spremenile. Mislim, da imamo tu približno enoodstoten padec.

Kako spremljate povezovanje turističnega gospodarstva v slovenskem prostoru?

Menim, da je povezovanje na enaki ravni kot drugih državah, razkorak pa vidim na regionalni in lokalni ravni. Turistično-informacijski centri in občinske strukture so pogosto na eni, gospodarstvo pa na drugi strani. Če ne bi bilo tako, bi imeli bistveno lažje delo, tako pa se nam vračajo neporabljena evropska sredstva. V najbolj razviti destinaciji - na Obali - je npr. veliko neporabljenih evropskih sredstev, ker se ne morejo dogovoriti, kako bodo sodelovali gospodarstvo in občinske strukture. Zame je to negativno presenečenje.

Gostje, popotniki vse bolj iščejo doživetja. Tudi za to pa se morajo ponudniki povezovati. Vidite tu kakšen napredek?

Tam, kjer dobro delajo, tak primer je Ljubljana, gredo stvari dobro naprej. Jasna vizija, odlična županova podpora, odlično sodelovanje z gospodarstvom... in številke gredo samo navzgor. Trend je v mestnem, urbanem turizmu. Mladi, ki potujejo, želijo drugačna doživetja kot včasih. Včasih smo šli na dopust, zdaj gremo raziskovat. Turisti veliko bolj obiskujejo mesta in gredo npr. v Prago, Budimpešto, Ljubljano in tam odkrivajo ljudi, kulinariko, kulturo, vse na enem mestu. Zato je mestni turizem tako priljubljen.

Kaj pa letalske povezave s svetom? Kaj pričakujete od novega lastnika Aerodroma Ljubljana? Letalske povezave so ena od velikih pomanjkljivosti za prihode turistov iz bolj oddaljenih dežel.

Prepričan sem, da bo novi lastnik, ki bo deloval izključno po ekonomskem kriteriju, upravljal s to destinacijo zelo odgovorno. Uprava Aerodroma je po mojem mnenju v zadnjih letih delala odlično, so se pa težko obranili plenilskim interesom posameznih skupin in reševali delno tudi Adrio Airways ter Adria Airways Tehniko, s čimer se odgovoren lastnik ne bi ukvarjal. Zdaj pa pričakujem razmah. Ko bo prodana še Adria Airways, pri tem poudarjam, da obstoječa uprava Adria Airways dela bistveno bolje kot nekatere v preteklosti, bodo šle stvari še bolj v pravo smer.

Slovenski turizem je pred številnimi sistemskimi izzivi. Med temi so najpomembnejši velika prezadolženost turističnih podjetij, njihovo posledično šibko finančne stanje in potreba po iskanju strateških vlagateljev. Se je z ustanovitvijo in delovanjem slabe banke prezadolženost turističnih podjetij kaj zmanjšala?

Tudi to spremljam, a ni toliko v moji pristojnosti. Zagotovo bo tudi ta ukrep prispeval k boljši kapitalski sliki slovenskega turizma.

Kanin je naše najvišje ležeče smučišče, eno redkih, ki tudi ob milih zimah ponudi dovolj snega za smučanje, a smučišče klavrno propada, s tem pa propada tudi več turističnih ponudnikov na Bovškem. Kako komentirate dogajanje s tamkajšnjim smučiščem? Kako boste pristopili k reševanju zimske turistične sezone v luči finančnih težav zimskih središč?

Država je zelo intenzivno pristopila k izgradnji turistične infrastrukture, vendar je večina infrastrukture v zasebni lasti, zato država ne more in ne sme teh stvari sanirati, ker bi šlo za nedovoljeno državno pomoč. Rešitev vidim v novi strukturi, mešanem lastništvu lokalne skupnosti in zainteresiranih podjetij. Tako imajo na primer Avstrijci.

Zgodba s turizmom v Lipici se tudi ne odvija po ravno želenem scenariju, čeprav gre za enega največjih turističnih biserov in potencialov. Zakaj nam tako velike zgodbe tonejo v skrbeh, namesto da bi bile ponos turizma?

Kolikor sem seznanjen, Lipica Turizem s sedanjim vodstvom posluje bistveno bolje kot v preteklih letih. Na gospodarskem ministrstvu pripravljamo razvojni projekt, ki se dotika posodobitve javne infrastrukture. To bo pozitivno vplivalo tudi na razvoj turistične infrastrukture.

V ponedeljek se v Portorožu začnejo Dnevi slovenskega turizma, ki bodo odstrnili še mnogo več izzivov in združili turistične gospodarstvenike. Kakšna so pričakovanja v zvezi z temi dogodki, bodo ponudili odgovore in morebitne rešitve za slovenski turizem?

Vsebinsko gotovo, a vse se konča pri vprašanju, koliko sredstev bo dala država. Vseh odgovorov tudi dnevi slovenskega turizma ne morejo dati. Proračun se potrjuje v parlamentu. Zagotovo pa ti dnevi ponudijo kritičen pogled na preteklo turistično sezono, potrditev smernic za naprej in veliko novih strokovnih vsebin. Letos bo na primer poudarek na digitalnem trženju. Ponudili bodo tudi usmeritve nosilcem izvajanja turistične politike.

Kateri so torej najpomembnejši izzivi, ki bi se jih moralo turistično gospodarstvo v Sloveniji lotiti hitro, čim prej?

Najpomembnejši izzivi so vezani na konsolidacijo lastništva. Veliko premoženja turističnih podjetij je končalo na slabi banki. Tu je treba skrbno poiskati lastnike. Potreben je tudi nov razmislek, nov model upravljanja z zimsko-športnimi centri, predvsem v povezavi z žičničarsko-turistično infrastrukturo, kjer vidimo rešitev predvsem v javno-zasebnem partnerstvu. Donosnost žičničarskih projektov je premajhna, da bi lahko govorili o poslovnih priložnostih posameznih podjetij. Izziv je tudi čim bolj učinkovita promocija slovenskega turizma.

Se pri promociji čaka predvsem na državna sredstva ali se vseeno turistično gospodarstvo poslužuje tudi novih načinov promocije?

V Sloveniji več kot 90 odstotkov sredstev za promocijo prispeva država, na Hrvaškem je delež, ki ga prispeva država, le 40 odstotkov. Pri prenovi zakonodaje se bomo poskušali dogovoriti z lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom za drugačen model. Rešitev vidimo tudi v doslednem spoštovanju igralniške zakonodaje, v kateri je predviden točno določen del, ki bi se iz naslova igralniških koncesij moral nameniti za izvajanje turistične promocije na nacionalni ravni.

Smo sicer sredi izvajanja projekta digitalne kampanje, tu smo aktivirali veliko evropskih sredstev. Gre za 2,5 milijona evrov vreden projekt. Menim, da smo država, ki bo imela eno najmočnejših digitalnih kampanj.