Regional2 min branja

Koprska tla se še vedno tresejo

Nekaterim je včerajšnji potres povzročil malo nelagodja in strahu, saj nismo vajeni potresov. Resnica je, da se nam tla, tudi v Kopru tresejo skorajda dnevno. Epicenter večine potresov, ki jih občutimo prihajajo iz Furlanije Julijske Krajine ali iz okolice Bovca in Ljubljane, le redko kateri imajo epicenter v Istri. Večinoma so tako šibki, da jih komajda zaznamo in če ne bi bilo seizmografov bi morda večina minila neopaženo. Samo od 23. maja do danes so na opazovalnicah državne mreže zabeležili 21 potresnih sunkov.

B.M.

Uredništvo

Objavljeno 30. 05. 2012 · 07:19

Kopirano!

FOTOGRAFIJA

Zemljevid potresov

Potres je naravni pojav, pri katerem pride v Zemljini notranjosti do nenadne sprostitve nakopičenih elastičnih napetosti. Sproščena energija se razširja v obliki seizmičnega valovanja v vse smeri. Kadar potresno valovanje doseže Zemljino površje z zadostno energijo, da povzroči neželene posledice na ljudi, objekte ali naravo, govorimo o potresu kot o naravni nesreči.

Slovenska Istra ne spada med območja nadžarišč potresov, saj potresi ne dosegajo niti tretje stopnje po Richterjevi lestvici. Potresi zaradi katerih se na našem območju tresejo tla imajo običajno svoj epicenter v Italiji ali na severu. Običajno jih ljudje bolj občutijo v višjih nadstropij stolpnic.

Zakaj nastanejo potresi?
Večina potresov, med njimi vsi najmočnejši, nastanejo kot posledica notranje Zemljine dinamike globoko pod površjem (tektonski potresi). Zemljina trdna lupina, ki je debela okoli 100 km in se imenuje litosfera, je razlomljena na več večjih in manjših tektonskih plošč. Te se zaradi konvekcijskih tokov v astenosferi, viskozni plasti pod litosfero, stalno počasi premikajo.

Tudi 6. decembra 2011 se je 30 km JV od Kopra zgodil manjši potres. Po podatkih ARSO je dosegel le moč 2,3 po Richterjevi lestvici.

V Sloveniji veliko potresov, manjše moči
Ozemlje Slovenije spada po številu in moči potresov med dejavnejša območja, saj leži na potresno dejavnem južnem robu Evrazijske tektonske plošče, na severozahodnem robu sredozemsko-himalajskega seizmičnega pasu, ki je eden od potresno najdejavnejših na Zemlji. Na majhnem slovenskem prostoru se stikajo tri regionalne tektonske enote: na severu in zahodu Alpe, na južnem, jugozahodnem in osrednjem delu Dinaridi in na severovzhodu Panonski bazen. Razlogi za nastajanje številnih šibkih, pa tudi močnih potresov so v zapleteni geološki in tektonski zgradbi našega ozemlja, ki leži na manjši Jadranski plošči, stisnjeni med Afriško na jugu in Evrazijsko na severu.

Zadnji potresi v Sloveniji