Konec avgusta v Ljubljani simpozij o tržaški literarni šoli

Kot je za STA povedal filozof in publicist Evgen Bavčar, ki bo na simpoziju spregovoril o uveljavljanju slovenske tržaške književnosti v Franciji, je termin tržaška literarna šola uvedla profesorica Antonija Bernard, ki je bila med drugim dolgoletna predstojnica katedre za slovenščino na Inalcu - Državnem inštitutu za vzhodne jezike v Parizu.

Literarni ustvarjalci te svojske literarne smeri imajo nekaj skupnih značilnosti, ki jih ločijo od književnikov v osrednji Sloveniji, je pojasnil Bavčar. So dvojezični pisatelji, ki bi zlahka pisali tudi v italijanščini, njihova dela so razumljiva tako Slovencem kot Italijanom, posebnost njihovega ustvarjanja pa je tudi nenehno odpiranje eksistencialističnega vprašanja oziroma vprašanje obstoja slovenskega naroda. Obenem zelo dobro poznajo obe literaturi.

Predsatvili bodo ustvarjanje Slovencev v Trstu skozi zgodovino

Simpozij, ki bo potekal v Mestni hiši, bo predstavil ustvarjanje Slovencev v Trstu skozi zgodovino, od začetkov v 16. stoletju do danes, ko je zaznamovano s svetovnim uspehom Pahorjeve literature. Opozoril bo tudi na vmesna pomembna obdobja, zlasti na začetek 20. stoletja, ko je začel izhajati prvi slovenski ženski časnik, ki ga je urejala Marica Nadlišek - Bartol, mati Vladimirja Bartola. Predstavil bo tudi sodelovanje Zofke Kvedrove in Ivana Cankarja v tržaškem kulturnem življenju ter tržaško konstruktivistično gibanje in Srečka Kosovela. To temo bo na simpoziju podrobneje predstavil Dragan Živadinov.

Simpzij posvečen Pahorju in Rebuli

Pomemben je kulturni delež slovenskih književnikov v odporu proti fašizmu v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja in poznejša "alternativa ideološko zamejenemu ustvarjanju v Sloveniji," ki sta jo z revijo Zaliv in sooblikovanjem vsakoletnih polemičnih srečanj v Trstu prispevala Pahor in Alojz Rebula, je za STA povedal Duša in dodal, da je simpozij posvečen njunima jubilejema.

Poleg omenjenih bodo na simpoziju sodelovali še predavateljica na filozofski fakulteti v Trstu Marija Pirjevec, ki bo predstavila zgodovinski oris slovenskega tržaškega literarnega ustvarjanja, Pahor, ki bo spregovoril o Rebuli, zaslužni profesor Univerze v Trstu Elvio Guagnini, ki bo predstavil oba slavljenca in raziskovalka na inštitutu za kulturne študije pri Univerzi v Novi Gorici Katja Mihurko Poniž, ki bo spregovorila o prvem slovenskem ženskem časopisu in tržaških pisateljicah.

Tržaški literarni zgodovinar Miran Košuta bo imel prispevek na temo pisatelja Bartola in njegovega Alamuta, pesnik in esejist Miroslav Košuta pa bo spregovoril o sodobni slovenski poeziji na Tržaškem. Pesnika Košuto bo predstavila Tatjana Rojc, literarna zgodovinarka z Univerze v Novi Gorici, Ana Toroš pa bo predstavila novejše ustvarjanje v slovenski tržaški literaturi. Nekaj tujih poznavalcev bo sodelovalo s pisnimi prispevki, ki jih bodo objavili v zborniku simpozija.