KOMENTATORJI O SLOVENIJI PO ZMAGI TRUMPA: Več možnosti za pridobitev Piranskega zaliva v celoti

Zunanja politika

Trump prejema čestitke iz sveta. Med prvimi je pohitela vodja francoske skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen. Le Penova je prek Twitterja čestitala Trumpu kot "novemu predsedniku ZDA in svobodnega ameriškega naroda", poročajo tuje agencije.Francoska skrajna desničarka je sicer že med kampanjo odločno podpirala republikanskega kandidata.

Slovenski predsednik Borut Pahor je po zmagi Trumpa poudaril, da so ZDA prijateljska država Slovenije. "Imamo zavezništvo v okviru Nata in prizadeval si bom, da bi prijateljstvo, sodelovanje in zavezništvo še poglobili".

"Ameriško ljudstvo ima pravico, da odloči o svojem voditelju. Ameriško ljudstvo je odločilo," je v prvem odzivu na odločitev ameriških volivcev dejal slovenski predsednik. Dodal je, da bo Trump naslednja štiri leta vodil ZDA, ki so prijateljska država Slovenije.

Iz Pahorjevega urada so sporočili, da je slovenski predsednik novoizvoljenemu predsedniku ZDA poslal pismo, v katerem mu je čestital ob izvolitvi in izrazil željo po nadaljevanju odličnih prijateljskih in zavezniških odnosov med državama. V pismu je Pahor izrazil tudi "veselje in ponos, da bo prihodnja prva dama Združenih držav Amerike naša rojakinja, Vaša cenjena soproga Melania Trump."

"Kakšne čudovite novice. Demokracija še živi," je zapisal madžarski premier Viktor Orban na svoji uradni Facebook strani. Orban je bil eden izmed redkih vodilnih evropskih politikov, ki je že med kampanjo podpiral republikanskega kandidata, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Čestitka iz Nizozemske: Američani so si vzeli nazaj svojo zemljo

Tudi drugi desničarji so se pridružili slavju ob Trumpovi zmagi. Nizozemski skrajni desničar Geert Wilders je na Twitterju zapisal "Američani so si vzeli nazaj svojo zemljo." Vodja britanske stranke Ukip Nigel Farage pa je pohvalil Trumpa, da se je pogumno boril, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nemška skrajna desničarska stranka AfD razume Trumpovo zmago, kot klic prebivalcev Zahoda, da si želijo politične spremembe. Članica stranke Beatrix von Storch je na Facebooku zapisala, da si tudi ameriški državljani želijo varne meje, manj globalizacije in politiko, ki je osredotočena na domačo državo.

Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je na Twitterju čestital Trumpu in zapisal, da bo Ankara z ZDA okrepila odnose in sodelovanje, ki bodo temeljili na zaupanju, piše srbska tiskovna agencija Tanjug.

NATO računa na Trumpovo podporo: novi izzivi hibridnega vojskovanja, kibernetskih napadov in terorizem

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg se je danes pridružil čestitkam novoizvoljenemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu. Najvišji predstavnik zavezništva je v kratkem sporočilu za javnost zapisal, da se veseli sodelovanja s Trumpom na ključnih varnostnih področjih.

"Pred nami so zahtevni novi varnostni izzivi, kot so hibridno vojskovanje, kibernetski napadi in nevarnost terorizma. Vloga vodilnih predstavnikov ZDA pri odgovorih ostaja izrednega pomena," je zapisal Stoltenberg.

Trump je med kampanjo sicer najprej razburil ameriške zaveznike v Natu, ko je julija izjavil, da bo treba pregledati, kako države izpolnjujejo svoje finančne obveznosti do Nata, preden se bo odločil, ali jih je ZDA pripravljena braniti. V prvi volilni razpravi v septembru pa je nato malce spremenil svoje stališče in rekel, da je "popolnoma za Nato".

Stoltenberg je po prvi Trumpovi izjavi dejal, da je Severnoatlantska pogodba kristalno jasna in pravi, da države branijo druga drugo. "Ne bom se vpletal v ameriško volilno kampanjo, ampak dve svetovni vojni sta pokazali, da je mir v Evropi pomemben za varnost ZDA."

Slednje je ponovil tudi v današnji čestitki Trumpu, saj je zatrdil, da je "trden Nato dober za ZDA, dober pa je tudi za Evropo".

"Veliko dela še imamo. Zato se veselim čimprejšnjega srečanja z gospodom Trumpom in možnosti, da mu izrečem dobrodošlico v Bruslju na vrhu Nata prihodnje leto, ko se bomo pogovarjali o nadaljnjih korakih."

Clintonova pričakovano slavila v demokratom naklonjenih državah

Clintonova je pričakovano slavila v tradicionalno demokratom naklonjenih državah, kot je Kalifornija z največ, 55, glasovi, Trump pa v republikanskih trdnjavah. Je pa obenem osvojil Wisconsin, ki je podobno kot Michigan, kjer glasove še štejejo, doslej veljal za demokratskega.

Hkrati je bil republikanec uspešen v več nepredvidljivih državah, kot so Ohio, Florida in Severna Karolina, medtem ko je Clintonova zmagala v prav tako nihajočih Virginiji in Koloradu.

"Grizemo nohte," je izjavila ena od podpornic Clintonove v Javitsovem centru, ko se je pričakovano hitro zmagoslavje naenkrat spremenilo v pričakovanje poraza.

Republikanci so po Twitterju sporočili, da so obdržali večino v ameriškem senatu. Stranka ohranila večino v obeh domovih kongresa. Demokrati so upali, da bodo republikancem odvzeli večno v zgornjem domu kongresa. Doslej so imeli republikanci 54 senatorjev, demokrati pa 44, dva sta bila neodvisna, a sta glasovala z demokrati.

Drama na azijskih borzah: "Tako je kot pri brexitu!"

Nasmihanje zmage republikanskemu kandidatu Donaldu Trumpu na predsedniških volitvah v ZDA je danes povzročilo pravo dramo na borzah v Aziji. Vlagatelji se umikajo iz tveganih naložb in iščejo zavetje v bolj varnih. Zlato, jen in japonske državne obveznice so se podražili, delnice, nafta in ameriški dolar pa so na kolenih.

"To je še en črni labod za evropske borze - trgi kljub brexitu še vedno niso bili pripravljeni na Trumpovo zmago, delnice bodo nosile glavno breme tega," je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil analitik Ken Odeluga. Trumpova zmaga bo po njegovih besedah imela dolgoročne negativne posledice na gospodarsko rast, predvsem zaradi njegovih teženj k protekcionizmu.

Potem ko so sprva potonile azijske borze, se negativni val nadaljuje tudi na evropskih borzah. Indeks najpomembnejših podjetij v Evropi Eurostoxx 50 se je do okoli 9.30 znižal za 1,80 odstotka. V Frankfurtu je indeks DAX doslej izgubil 1,75 odstotka vrednosti, v Parizu indeks CAC 40 beleži 1,60-odstotni padec, medtem ko se v Londonu indeks FTSE 100 giblje približno odstotek pod izhodiščem.

Evro se je v primerjavi z dolarjem okrepil

V Tokiu je indeks Nikkei upadel za 5,36 odstotka, na Tajvanu indeks TWSE za 2,98 odstotka, v Južni Koreji indeks Kospi za 2,25 odstotka in v Sydneyju indeks All Ordinaries za 1,94 odstotka. Negativna so gibanja tudi na borzah v Hongkongu, kjer indeks Hang Seng beleži 2,16-odstoten padec. V Singapurju je indeks STI 1,09 odstotka pod izhodiščem in v Šanghaju indeks SSE Composite 0,62 odstotka pod izhodiščem.

Trumpova zmaga vpliva tudi na ameriško valuto, ki prav tako izgublja na vrednosti. Evro se je tako v primerjavi z dolarjem okrepil - okoli 9.30 je bilo treba na borzi v Frankfurtu za en evro odšteti 1,1093 dolarja, kar je 0,71 odstotka več kot v torek.

Ameriški veleposlanik v Sloveniji: "Treba je počakati, kako bo zadeve vodila naslednja administracija"

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley v primeru zmage republikanskega kandidata Donalda Trumpa meni, da je treba počakati, kako bo zadeve vodila naslednja administracija. Glede na Trumpove napovedi pa je pričakovati spremembe v ameriški politiki, je dejal danes v odzivu na izide volitev.

"Vsaj kar se tiče zunanje politike, smo imeli smo dolga leta stalnice v ameriški zunanji politiki, saj smo zagovarjali demokratične vrednote, blagostanje in skupno varnost," je dejal. "Kako bo to vodila naslednja administracija, bomo morali še počakati," je dejal ameriški veleposlanik.

Trump se bo z družino preselil v Belo hišo 20. januarja

Ameriški volivci so v torek torej formalno volili elektorje, ki bodo v njihovem imenu zdaj formalno volili predsednika in podpredsednika ZDA. Število elektorjev je med zvezne države razdeljeno glede na število prebivalstva, ki ga imajo, glede na večinski volilni sistem kandidat z zmago v posamezni zvezni državi pobere vse njene elektorske glasove.

Izmed 50 zveznih držav sta izjemi le Nebraska in Maine, ki elektorske glasove podeljujeta glede na rezultate po kongresnih okrožjih in ne kot država v celoti.

Vsaka zvezna država ima najmanj tri elektorske glasove, tudi okrožje prestolnice Washington, največ - 55 - pa jih ima Kalifornija. Skupno je članov kolegija elektorjev 538, kandidat pa za zmago potrebuje glasove najmanj 270. Po začasnih izidih jih je Trump letos osvojil najmanj 288, njegova demokratska protikandidatka pa 218.

Elektorji potem volitve izvedejo na poseben dan. Ta podobno kot volilni dan v ZDA, ki tradicionalno poteka prvi torek po prvem ponedeljku v novembru, poteka v ponedeljek po drugi sredi v decembru. Letos bo to 19. decembra.

Formalno preštevanje glasov bo 6. januarja

Elektorji na ta dan v glavnih mestih svojih zveznih držav v skladu z odločitvijo volivcev oddajo svoje glasove, ki nato zapečateni potujejo v senat v Washingtonu. Tja jih morajo poslati najkasneje v devetih dneh, se pravi najkasneje do 28. decembra.

Ameriški kongres bo nato 6. januarja formalno preštel glasove elektorjev, predsednik senata pa bo uradno razglasil rezultate volitev. Sledila bo samo še prisega novega predsednika in prevzem predsedniškega položaja. Tudi to v ZDA tradicionalno poteka 20. januarja.

Kdo je novi ameriški podpredsednik? Podpornik vojne, nasprotnik zaprtja Guantanama, nasprotnik splava

Po izvolitvi newyorškega milijarderja Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA bo v Belo hišo kot podpredsednik stopil sedanji guverner Indiane, 57-letni Mike Pence. Ta velja za predanega konservativca, kar je dokazal v 12 letih služenja v zveznem kongresu.

V tekmi za republikansko predsedniško nominacijo je letos najprej podpiral teksaškega senatorja Teda Cruza, ki ga je primerjal z nekdanjim predsednikom ZDA Ronaldom Reaganom. Trumpa je kritiziral, vendar ga je kasneje začel hvaliti in potem tudi njega primerjati z Reaganom.

Lani je državo zapletel v zvezni prepir okrog pravic homoseksualcev, ko je podpisal zakon o verski svobodi, ki je za kritike legalizacija diskriminacije homoseksualcev in drugačnih. Zakon je nekaj časa branil, potem pa pod grožnjami gospodarskega bojkota popustil in ga pomagal spremeniti.

Pence v preteklosti ni bil znan po negativni kampanji, čeprav mu je včasih ušla kakšna krepka. Med drugim, ko je zdravstveno reformo zdajšnjega predsednika Baracka Obame primerjal s terorizmom. Vendar se je za svoje besede opravičil.

Podpornik vojne v Iraku, je Pence, tako kot vsi republikanci, tudi glasen nasprotnik zaprtja taborišča za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi. Proti nezakonitim priseljencem ni tako zelo nastrojen kot Trump, je odločen podpornik Izraela in nasprotnik iranskega jedrskega sporazuma.

Prav tako je odločen nasprotnik splava in pravic homoseksualcev, ki jih ne bi pustil v vojsko niti jim ne bi dovolil civilnih zvez, kaj šele porok. Odločno je nasprotoval tudi nameščanju beguncev iz Sirije v Indiani.

Zunanji minister Erjavec: vsem so v interesu dobri odnosi z Rusijo

Po mnenju zunanjega ministra Karla Erjavca je pomembno, da so volitve demokratične. Ocenil je še, da je Trumpova zmaga posledica želje Američanov po spremembah, odločitev za nekaj novega pa postavlja veliko odprtih vprašanj.

Kot ugotavlja Erjavec, Trumpa čaka nekaj težkih nalog kar zadeva mednarodno zunanjo politiko. Po Erjavčevem mnenju bo treba čim prej urediti odnose med ZDA in Rusijo, kar da je ključno za razreševanje nekaterih kriz, kot so ukrajinska, kriza v Siriji in Iraku ter boj proti terorizmu.

Po Erjavčevih besedah je vsem v interesu, da so odnosi z Rusijo dobri. Zlasti zato, ker je slednja strateški igralec v mednarodni politiki, je tudi v interesu EU, da so odnosi z njo urejeni, je poudaril zunanji minister. Tudi ZDA lahko po njegovem mnenju z drugačno politiko prispevajo k temu, da bi se ti odnosi na globalni ravni uredili. Ravno od teh odnosov bo odvisno, kako se bodo nekatere mednarodne krize reševale, je ponovil.

Kar zadeva odnos med EU in ZDA gre po Erjavčevem mnenju za tradicionalno prijateljstvo, ki izhaja tudi iz časa druge svetovne vojne. Zato pričakuje, da se bo transatlantsko partnerstvo še naprej razvijalo v pravi smeri.

Skrbi pa ga v volilni kampanji izpostavljeno Trumpovo pričakovanje, da morajo vse članice Zveze Nato izpolnjevati svoje obveznosti glede finančnih prispevkov. Erjavec je spomnil na zavezo Slovenije, da naj bi prispevala dva odstotka BDP za obrambne zadeve, a tega cilja ni dosegla.

Slovenski obramboslovec o izvolitvi Trumpa: "Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha"

Profesor obramboslovja Anton Bebler je v komentarju izvolitve Trumpa za predsednika ZDA menil, da bodo Trumpovo nepredvidljivost in eksplozivnost zagotovo obrzdale druge demokratične institucije v ZDA, od kongresa do vrhovnega sodišča. "Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha," je menil glede strahu pred nepredvidljivostjo.

"Očitno je Trump bolje spoznal, bolje občutil in bolje izrazil razpoloženje ameriških volivcev. Tudi raven njihove politične kulture in znanja. Rezultat volitev je predvsem posledica občutka večjega števila Američanov, da ne živijo bolje, kot bi radi, in da je to v veliki meri zasluga oz. odgovornost administracije Baracka Obame. Hillary Clinton so obravnavali kot nadaljevanje iste politike," je ocenil profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede.

Glede tega, kaj bo sledilo, ko se bo v Belo hišo vselil Trump, je Bebler mnenja, da radikalnih sprememb ne bo. "Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Tudi tisto, kar se pripisuje Trumpu v smislu nepredvidljivosti in nepremišljenosti in slabega poznavanja predvsem mednarodnih okoliščin. Vse to bo del procesa. Njegovo delovanje bodo omejevale tudi druge institucije v ZDA, torej kongres, vrhovno sodišče in tako naprej. Tako da ta njegova nepremišljenost ali pa eksplozivnost bo obrzdana," je prepričan.

"Sprememb torej, razen napovedi, da bo odpravil zdravstveno reformo Obamacare, verjetno bistvenih v notranji politiki ne bo," je še menil profesor.

Verjetno bodo sledile tudi spremembe v okoljski politiki. "V ZDA je velik odpor okoljski politiki, ki jo je podprla Obamova administracija, ko je sprejela pariški sporazum. Tako da tudi to stališče Donalda Trumpa ni osamljeno," je še dodal Bebler.

Kaj na izvolitev novega predsednika ZDA pravita nemška in francoska politka?

Nemška kanclerka Angela Merkel je novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu ponudila tesno sodelovanje, ki bo temeljilo na skupnih vrednotah njunih liberalnih politik. Hkrati je Trumpa opomnila na odgovornost ZDA, ki jo ima v svetu. Izpostavila je, da je delo z ZDA še vedno ključni steber nemške zunanje politike.

 

"Nemčija in Amerika si delita vrednote demokracije, svobode, spoštovanja do vladavine prave in človeškega dostojanstva, ne glede na izvor, barvo kože, vero, spol, spolno usmerjenost ali politično prepričanje. Na osnovi teh vrednot prihodnjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu ponujam tesno sodelovanje," je dejala Merklova.

"Kdorkoli vlada tako veliki državi, ki ima tako veliko ekonomsko moč, vojaški potencial, kulturno moč, nosi odgovornost, ki jo čuti skoraj ves svet," je še dodala nemška kanclerka.

Francoski predsednik Francois Hollande je danes v odzivu ocenil, da se s tem začenja obdobje negotovosti. V televizijskem nagovoru je zato pozval k enotni Evropi.

"Te ameriške volitve odpirajo obdobje negotovosti," je izjavil francoski predsednik. "Ta kontekst poziva tudi k enotni Evropi, ki se bo sposobna izraziti in ki bo promovirala politike povsod, kjer so njeni interesi in vrednote pod vprašajem: svoboda, dostojanstvo, družbena povezanost, boj proti revščini," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Zavzel se je tudi za močno Francijo. Pogovore z novo ameriško administracijo pa bo po 20. januarju prihodnje leto začel z "budnostjo in odprtostjo", je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še napovedal Hollande, ki se je pred volitvami v ZDA izrekel za demokratsko predsedniško kandidatko Hillary Clinton.