Koliko prebivalcev ima Piran v resnici?

Problematika prebivalstva je bila nazadnje deležna pozornosti Pirančanov pred dvema letoma na posebnem omizju Domoznanskih četrtkov Zavoda za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum, z naslovom "Migracije v Piranu v 20. stoletju". Zgodovinar in predavatelj, mag. Ivica Pletikosić, ki se z migracijami v Piranu ukvarja že iz študijskih časov, saj so bile tema tako njegovega diplomskega kot magistrskega dela, je prisotnim podrobno opisal piranske migracije in razloge zanje, od začetka stoletja pa vse do danes. Tistim, ki jih tema zanima, toplo priporočamo posnetek tega predavanja, ki ga je objavil Mediteranum.

Danes o tem pravi: "Današnja tako socialna, jezikovna kot tudi narodnostna sestava Pirančanov je odsev migracij zadnjega pol stoletja, saj je od jeseni leta 1953 mesto trikrat, štirikrat zamenjalo vse svoje prebivalstvo. Po tem je Piran edinstven v svetovnem merilu, ker je mesto samih priseljencev. Nihče ti ne more reči, vrni se, od koder si prišel, ne da bi bil sam s tem prizadet. Generacija bodočih staroselcev se šele rojeva. Sicer pa je število Pirančanov že desetletja prava uganka, saj nas ni čez štiri tisoč, kot pravi uradna statistika, temveč veliko, veliko manj. In tudi to je posledica migracij."

Projekt Piran, moje mesto

Pletikosić je bil v letu 2006 član nadzorne ekipe pri projektu priprave strateškega dokumenta vizije razvoja mesta Piran z naslovom "Piran, moje mesto". Že na začetku priprave so s sodelavci opozarjali na potrebo po popisu mestnega prebivalstva, z obrazložitvijo, da projekta ni moč kvalitetno nadaljevati brez tega podatka.

"Ponudil sem se, da jim to naredim za eno povprečno plačo, ker sem bil zaposlen na inštitutu (ZRS RS Koper), pa sem dobil odgovor, da Občina nima denarja! V bistvu pa domnevam, da ni bilo interesa, kar je navsezadnje tudi logično, saj bi bili rezultati za Občino porazni. Če bi šlo vse kot po maslu, bi za terensko delo na popisu potreboval vsaj dva meseca ter vsaj še dodaten mesec za vnašanje in obdelavo podatkov. Nihče ni bil pripravljen finančno podpreti tega početja. Nekaj pozitivnih utripov je prišlo s strani KS Piran in njenega predsednika Davorina Petarosa, vendar do danes še nič konkretnega!" nam je o svojih izkušnjah povedal Pletikosić.

Boris Kočevar, danes zaposlen na Uradu za gospodarstvo in turizem Občine Piran, se prav tako spominja projekta. O izsledkih takratne analize je dejal, da so s križanjem podatkov o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, plačnikih komunalnih storitev, uporabi vode in elektrike potrdili sum, da v mestu stalno živi bistveno manj ljudi, kot to prikazuje statistika. Na to naj bi kazali predvsem podatki o drastičnem zmanjšanju števila lastniških stanovanj in velikem povečanju počitniških. Ocena je bila, da slednja predstavljajo že tretjino vseh stanovanj. Ob upoštevanju dejstva, da lastništvo stanovanja še ne pomeni tudi življenja v mestu, pa je lahko število ljudi, ki v njem dejansko živi, še manjše.

Posledice zmanjševanja števila prebivalstva 

Kočevar je množično izseljevanje prebivalcev v bližnjo okolico, ki se je po njegovem nadaljevalo tudi po letu 2006, pripisal predvsem selitvi upravnih uradov iz mesta. V Piranu kapital ne kroži več, posledice pa se kažejo v tem, da se v mestu komaj še izplačajo drobne gospodarske dejavnosti, kakršnih je bilo poprej nešteto, saj preprosto ni dovolj povpraševanja.

Pletikosić o posledicah migracij pravi: "Povsem logično se mi zdi, da zmanjševanje števila prebivalcev negativno vpliva na mesto, saj je tako tudi vse manj denarja v obtoku. Poleg tega se zdi, da je Piran postal nekakšen "geto" v pravem smislu besede. Zaradi migracij, seveda. Po emigraciji italijansko govorečega prebivalstva je mesto služilo kot odskočna deska za naseljevanje občine. Priseljenci so se naseljevali v mestu, ob dvigu standarda pa bi se preselili v druge dele občine. Ostajalo je socialno šibkejše prebivalstvo in entuzijasti, zaljubljenci v to sicer najlepše slovensko mesto."

Po statističnih podatkih Centralnega registra prebivalstva se število meščanov v zadnjih letih sicer ni opazno spreminjalo (2010 – 4207, 2011 – 4192, 2012 – 4092), a Kočevar domneva, da v Piranu danes stalno živi največ 3500 ljudi. Hkrati opozarja na starostno strukturo prebivalstva, saj je starost prebivalcev v Piranu višja od povprečne v Sloveniji, obenem pa tudi na negativen prirast prebivalstva. Izsledki analize projekta "Piran, moje mesto", ki se je zaključil še preden je bil obravnavan ali javno objavljen, so namreč pokazali, da se bo razmerje med mladimi in starejšimi v nekaj desetletjih drastično povečalo na škodo mladih. Zato bi po njegovem mnenju bilo nujno razmisliti, kako v Piran privabiti čim več mladih.

Pletikosić, ki je še leta 2010 razmišljal, da bi s pomočjo znancev in prijateljev sam izvedel popis prebivalstva, pa mu to ni uspelo, se je v tem času že odselil iz Pirana. Kot najbrž že mnogi drugi pred njim. Prihaja zima in zdi se, da se je Piran spremenil v mesto duhov. Pogled na maloštevilne luči v stanovanjih, ki bi jih bilo v ozkih piranskih ulicah težko spregledati, pri marsikomu vzbuja občutek, da je mesto prazno.