Kolektivna pogodba za novinarje na sodišče

Predhodnik zbornice, Združenje za tisk in medije, je leta 1998 izstopil iz sopodpisništva kolektivne pogodbe. Zato po prepričanju zbornice kolektivna pogodba za novinarje ni več panožna kolektivna pogodba in zavezuje le še javni zavod Radiotelevizija Slovenija, ki je edini podpisal aneksa h kolektivni poklicni pogodbi za novinarje v letih 2004 in 2008.

Kot pojasnjujejo, so v spor prisiljeni v imenu svojih nekdanjih in sedanjih članov, ker v individualnih sporih, ki jih sprožijo delavci zoper svoje delodajalce in jih zastopa sindikat novinarjev, sindikat ter delavci zatrjujejo, da kolektivna pogodba za poklicne novinarje nikoli ni nehala veljati za člane takratnega združenja za tisk in medije.

Pravniki v prid veljavnosti pogodbe

Sindikat novinarjev Slovenije je sicer pridobil mnenje Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki nasprotno govori v prid veljavnosti kolektivne pogodbe. Po mnenju inštituta se kolektivna poklicna pogodba za novinarje uporablja do izteka njene veljavnosti oz. do sklenitve nove kolektivne pogodbe.

Spor so skupaj z medijsko zbornico sprožila še časopisna podjetja Večer, Primorske novice in Delo.