KDO BO SOOBLIKOVAL ŠOLSKO REFORMO? Rončević razkril sestavo strokovnega sveta

Z ustanovitvijo sveta se začenja naslednja faza priprave reforme, ki jo je Rončević napovedal v začetku septembra ob objavi rezultatov raziskave PISA 2025. Takrat je kot razlog za sistemske spremembe navedel predvsem slabše dosežke slovenskih petnajstletnikov na področjih bralne, matematične in naravoslovne pismenosti.

Po navedbah ministrstva bo strokovni svet sodeloval pri pripravi strateških usmeritev in konkretnih ukrepov ter ministru podajal strokovna mnenja in predloge. Ministrstvo želi vanj povezati predstavnike akademskega okolja, ravnatelje in učitelje, lokalne skupnosti ter predstavnike gospodarstva in zbornic.

Rončević je ob imenovanju poudaril, da reforme ne želi pripravljati "za zaprtimi vrati". Med dosedanjimi prednostnimi nalogami ministrstva je izpostavljal kakovost izobraževanja, krepitev avtoritete učiteljskega poklica, reševanje kadrovske problematike ter zmanjševanje administrativnih obremenitev.

Prvi posvet o znanju v šoli

Delo sveta bodo spremljali tudi strokovni posveti. Prvi bo potekal pod naslovom Znanje v središču šole, razprava pa bo med drugim namenjena učnim načrtom, predmetniku, obsegu znanja, kritičnemu mišljenju, ocenjevanju ter uporabi digitalnih tehnologij in umetne inteligence v izobraževanju.

V svetu so med drugim profesorji Andrej Flogie, Jonatan Vinkler (z Univerze na Primorskem), Urška Perenič, Janez Juhant, Sebastjan Kristovič in Igor Pesek, ravnatelji ter nekdanji ravnatelji, učitelji, direktorji šolskih centrov in predstavniki zbornic. Med člani so tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, predsednik OZS Blaž Cvar, predsednik KGZS Jože Podgoršek, novomeški župan Gregor Macedoni ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Ziza in Ferenc Horvat.

Med člani sta tudi Jože Možina ter Aleš Primc, ki opravlja funkcijo vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za demografijo.

Napovedana reforma bo posegala v več delov šolskega sistema. Ministrstvo je že pred imenovanjem sveta med drugim napovedovalo spremembe nacionalnega preverjanja znanja in mature, v zadnjih tednih pa tudi razpravo o morebitnem prehodu na osemletno osnovno šolo.