KAKO VARNA JE ŽELEZNIŠKA PROGA PROTI KOPRU? Fotografije kažejo na močno dotrajane pragove (FOTO)

V uredništvo smo prejeli fotografije nevarnega stanja železniških tirov pri Rižani. Kot je zapisal bralec, so "leseni pragovi popolnoma prepereli in razpadajo, pritrdilni elementi pa so dotrajani, zrahljani, del vijakov pa je celo popolnoma odvitih. Zaradi tako hudih poškodb obstaja velika nevarnost iztirjenja in katastrofe." Na vzdrževalce proge smo se zato obrnili z vprašanjem, kaj takšne poškodbe pomenijo za samo varnost uporabe te železniške proge.

Na Slovenskih železnicah poudarjajo, da varnosti proge ni mogoče presojati zgolj na podlagi fotografij posameznih pragov ali drugih elementov. Pri strokovni oceni je treba po njihovih navedbah upoštevati stanje celotne tirne konstrukcije, rezultate pregledov in meritev ter vpliv ugotovljenih nepravilnosti na železniški promet.

Fotografije, posnete na območju Rižane, sicer kažejo več vidno poškodovanih lesenih pragov. Na nekaterih je les razpokan in razslojen, posamezni deli pragov so odlomljeni, vidni pa so tudi razmajani elementi pritrditve tirnic. Iz samih fotografij pa ni mogoče zanesljivo oceniti nosilnosti tira oziroma ugotoviti, ali posamezna poškodba že pomeni nevarnost za promet.

Progo vizualno pregledajo vsak teden

Slovenske železnice pojasnjujejo, da je nadzor železniške infrastrukture večstopenjski.

Splošni vizualni pregled zgornjega ustroja vseh prog opravijo enkrat tedensko z vlečnim vozilom ali motorno drezino, vsake tri mesece pa opravijo tudi pregled s hojo po progi. Takrat med drugim preverjajo stanje tirne grede, lego in stanje pragov, pritrdilni pribor, tirnice in zvare, smer tira, svetli profil ter odseke, kjer veljajo počasne vožnje. Na vseh progah, starejših od 15 let, so letos uvedli še dodatne preglede z obhodnikom.

Na glavnih progah dvakrat letno z merilnim vlakom preverjajo tudi geometrijo tira. Merijo tirno širino, smer, nadvišanje, vegavost in stabilnost tira, izvajajo pa še meritve obrabe ter ultrazvočne preglede tirnic.

Na posameznih odsekih že veljajo počasne vožnje

Slovenske železnice so potrdile, da so na posameznih odsekih prog, na katere se nanašajo naša vprašanja, zaradi stanja zgornjega oziroma spodnjega ustroja uvedli počasne vožnje. "Z uvedbo počasne vožnje smo se odzvali na ugotovljeno stanje na konkretnem odseku in sprejeli ustrezen ukrep za zagotavljanje varnega odvijanja železniškega prometa do izvedbe potrebnih vzdrževalnih oziroma sanacijskih del," so pojasnili.

Po internih pravilih morajo ob nepravilnosti, ki bi ogrožala varnost železniškega prometa, ukrepati takoj. Možni ukrepi so odprava napake, uvedba počasne vožnje ali, če stanje to zahteva, zaprtje tira oziroma celotne proge.

Velika obremenjenost otežuje vzdrževanje

Proga Divača–Koper sodi med najbolj prometno obremenjene železniške povezave v državi, kar se odraža tudi pri načrtovanju vzdrževalnih posegov. Na Slovenskih železnicah priznavajo, da velika količina prometa delo vzdrževalcev otežuje, saj je treba za določena dela tir začasno zapreti.

Zavračajo pa možnost, da bi zaradi skorajšnjega odprtja nove železniške povezave vzdrževanje obstoječe proge odlagali.

"To nikakor ne pomeni, da proge ne vzdržujemo oziroma da z deli odlašamo in čakamo na odprtje nove železniške povezave," poudarjajo. Za koprsko progo po njihovih navedbah že leto vnaprej načrtujejo vzdrževalna okna na vsakih 14 dni.

Na vprašanje, ali bodo po odprtju novega tira na stari progi izvedena večja sanacijska dela, konkretnega odgovora niso podali. Prav tako niso navedli, ali bodo vidno dotrajani pragovi na fotografiranem odseku zamenjani oziroma kdaj bi se to lahko zgodilo.

Poudarili so le, da morajo obstoječo progo ne glede na njeno prihodnjo prometno vlogo vzdrževati tako dolgo, dokler ostaja vključena v železniško omrežje in zagotavljati pogoje za varen promet.