MANCA KODRIČ: Kako poteka psihoterapija?

Kako potekajo posamična srečanja - koliko trajajo in kakšna je običajna frekvenca?

Individualna srečanja navadno 45-50 minut, partnerska in družinska pa 60 minut. Skupinska terapija navadno traja 90 minut, seveda pa je to tudi stvar dogovora med terapevtom in člani skupine. Običajno v začetku procesa srečanja potekajo enkrat tedensko, kasneje pa se pogostost lahko postopno zmanjša, na primer na 14 dni ali redkeje. Seveda je pogostost srečanj zmeraj stvar dogovora med klientom in terapevtom. Vendar je za to, da je lahko psihoterapija res učinkovita, pomembno, da srečanja potekajo redno in kontinuirano. Le tako se lahko med klientom in terapevtom vzpostavi resnično zaupen in varen odnos, znotraj katerega se bo klient počutil dovolj varno, da bo lahko s terapevtom podelil svoje bolečine. V kolikor tega ni in se srečujeta zgolj občasno, bo klient težko dovolj zaupal, da bi lahko proces terapije stekel v polni meri. Pa tudi sicer je za učinkovitost terapije pomembno, da je proces dela kontinuiran, da med srečanji ni predolgih pavz.

Koliko traja psihoterapija?

Kratkotrajna terapija traja približno 12-15 srečanj oziroma nekje 3-6 mesecev. Srednjeročna traja nekje 1 do 2 leti, dolgoročna pa 3 leta in več. Trajanje terapije je odvisno od mnogih dejavnikov. Pomembno vlogo pri tem igra narava klientovega problema,  klientovi cilji,  koliko časa je minilo med pojavom težave in vključitvijo v psihoterapevtski proces ter klientova motivacija za reševanje problemov. Prav tako so pomemben dejavnik socialni in drugi viri, ki jih ima, koliko se klient zaveda svoje odgovornosti za spremembe (da se zaveda, da je sam odgovoren za svoje spremembe, da lahko samo z aktivnim delom na sebi in rednim obiskovanjem terapije kaj spremeni) ter kako redno prihaja na srečanja. Terapija navadno traja dokler klient ne doseže želenega stanja oziroma cilja in je zadovoljen s svojim uspehom. Seveda pa ima vsak klient pravico kadarkoli prostovoljno prekiniti terapijo.

Kako poteka proces psihoterapije?

Prvo srečanje je namenjeno predvsem uvodnemu razgovoru. Na njem se terapevt in klient osebno srečata, klient lahko podrobneje pojasni zakaj se je odločil za psihoterapijo.  Oba predstavita svoja pričakovanja, terapevt klienta seznani z načinom dela in skupaj se dogovorita o poteku terapije. To srečanje je namenjeno tudi temu, da preverita ali sta kompatibilna, ali torej ustrezata en drugemu ter ali lahko terapevt klientu pomaga pri njegovi težavi. Če se odločita, da želita sodelovati, navadno skleneta terapevtski dogovor. V tem določila kaj so pravice in dolžnosti vsakega od njiju, kako pogosto se bosta srečevala ter kako bo klient poravnal stroške terapije.

Prva srečanja so namenjena predvsem boljšemu spoznavanju klienta. Terapevt lahko bolje razišče, kaj je klientova težava, kako se kaže, kakšne so njegove izkušnje, odnosi, prepričanja, občutja in tako dalje. Preko teh srečanj si terapevt ustvari jasno sliko o tem kaj se s klientom dogaja.

Osrednji del terapije je namenjen aktivnemu delu na problemu. Pri tem je pomembno, da terapevt sledi klientu, njegovim potrebam, čustvom, osebnostnim lastnostim in prilagodi terapijo vsakemu posamezniku. V terapiji nikoli ne prilagajamo klientov metodam temveč obratno, metode prilagajamo klientu in njegovim potrebam. Zelo pomembno je tudi, da klient ves čas terapije aktivno sodeluje, da torej sprejme svoj delež odgovornosti za uspeh. Terapevt ne more namesto klienta odločiti katera pot je zanj prava ali jo namesto njega prehoditi. Lahko pa pomaga, da klient sam spozna svojo pot in ga spodbudi, da bo lažje stopil nanjo. Podobno, kakor se starš ne more naučiti voziti kolesa namesto svojega otroka. Lahko pa mu pokaže in pomaga, da sam najde način, kako na njem ohraniti ravnotežje in se prvič peljati brez pomožnih kolesc.

Sledi zaključna faza terapije, ko se naredi pregled celotnega dela, povzetek in proslavljanje dosežkov. 

Kako pa je s ceno terapije?

Cena psihoterapije se giba med 30 pa vse do 100 evri na srečanje. Ker gre za samoplačniško storitev, katero opravljajo privatniki, vsak določi svojo ceno sam. Žal mi je, da sploh moramo govoriti o cenah in privatni praksi, a to je že poglavje zase in tema za prihodnjo kolumno.

Katere smeri psihoterapije poznamo?

Za konec naj še omenim, da obstajajo mnoge različne smeri psihoterapije. Če jih naštejem le nekaj, poznamo pri nas psihoanalizo (po Freudu, Jungu ali Lakanu), geštalt terapijo, integrativno psihoterapijo, kognitivno vedenjsko, sistemsko družinsko, relacijsko družinsko, transakcijsko analizo, logoterapijo, realitetno terapijo in mnoge druge. Preden se odločamo za terapevta, se je vsekakor smiselno pozanimati tudi nekaj o tem iz katere smeri izhaja in ali nam ta ustreza. Vsekakor pa je, ne glede na smer, cilj terapije zmeraj enak: pomagati klientu, da premaga svoje težave.

Če se odločate za vstop v psihoterapevtski proces, vam bo najbrž vaš terapevt pojasnil vse v zvezi s potekom in trajanjem terapije. Seveda je možno, da bo kaj pozabil povedati, saj smo navsezadnje vsi samo ljudje. V tem primeru ne oklevajte in vprašajte sami. Bolj kot vam bo proces terapije jasen in boste vedeli kaj pričakovati, lažje vam bo vstopiti vanj in manj bo morebitnih zapletov.

S to mislijo bom tudi zaključila današnjo kolumno.  Nasvidenje do prihodnjič!

---

 

Manca Kodrič, mag. zakonskih in družinskih študij in sistemska družinska terapevtka, Novo jutro, s.p., psihoterapija in svetovanje.