JERETIČ IN STARIČ: Bodo družbena omrežja premešala karte?

Kot pravi analitik javnega mnenja Zorko, je Marjan Šarec končal bližje Pahorju, kot so kazale predvolilne napovedi, "toda razlika je še vedno velika, obeti za preobrat pa slabi - volivcev, na katere bi lahko računal v drugem krogu, je enostavno premalo". Da je Šarec kandidat levice, kar se mu pripisuje, po njegovih besedah ne drži povsem, "res pa je, da je med njegovimi volivci več takšnih, ki so nagnjeni bolj v levo, ter da bo precej težje nagovoril volivce, ki so nagnjeni bolj v desno, kot pa to lahko uspe Pahorju".

Največji poraženec teh volitev državljani 

A kot opozarja, smo največji poraženec teh volitev državljani in vsi tisti, ki aktivno sodelujejo in ustvarjajo politični podsistem v tej državi. Nizka, komaj nekaj več kot 40-odstotna volilna udeležba, je po njegovem mnenju "poraz za politiko in državljane, resno opozorilo, da demokracija v Sloveniji ne gre v pravi smeri".

Volilna udeležba je po njegovih besedah odvisna od tradicije, ki je pri nas ni, od zaupanja v politični sistem, ki je v Sloveniji že nekaj let na najnižji možni točki, in od pomena, ki ga posamezni volilni epizodi pripišejo volivci sami. "Volitve predsednika s precej omejenimi pooblastili ter kampanja, kot smo jo spremljali v zadnjih dveh tednih, očitno niso dovolj dober motiv za volivce," ugotavlja Zorko in dodaja, da se vprašanje smiselnosti neposrednih volitev za to funkcijo ob tem zastavlja samo od sebe.

Sebastjan Jeretič

Zmagala je apatija

Podobnega mnenja sta tudi politična analitika, ki živita na Obali. Po besedah Sebastjana Jeretiča je zmagala apatija: "Katastrofalna udeležba je znak globoke krize demokracije pri nas, popolnega nezaupanja ljudi v politiko. Večina ljudi, tudi po analizah, politike sploh več ne spremlja in očitno tudi kampanje niso spremljali, ker so razmerja med kandidati ostala zabetonirana od štarta. Te rahle razlike med anketami in končnim rezultatom so bolj posledica katastrofalne udeležbe. Veliko vprašanje je, kako in kdaj si bo politika sploh znala povrnit neko zaupanje in interes javnosti."

V drugem krogu ne pričakuje velikih sprememb. Meni, da ljudje ne bodo kaj dosti spremljali drugega kroga, pričakuje pa še nižjo udeležbo, kot je običajno v drugem krogu. Ob tem Jeretič dodaja, da bo Šarec težko nadoknadil razliko, ker desnica ali ne bo šla volit oz. v nasprotnem primeru bo raje glasovala za Pahorja.

Miran Starič

Bodo družbena omrežja krojila drugi krog?

Miran Starič, strokovnjak za odnose z javnostmi iz piranskega inštituta za komunikacijski management, prav tako meni, da Pahor ostaja favorit, a obenem opozarja na družbena omrežja, ki bi lahko vplivala na drugi krog predsedniških volitev: "Letošnja kampanja je razkrila čedalje manjši vpliv medijev na odločanje volivk in volivcev, kar so v svojih pripravah očitno ugotovile tudi kandidatke in kandidati ter se posvetili predvsem terenskemu delu. Medijskih obračunavanj skoraj ni bilo, soočanja so bila dolgočasna in nezanimiva. So pa bile živahne in razburljive razprave na družbenih omrežjih, ki utegnejo pred drugim krogom karte povsem na novo premešati. Borut Pahor sicer ostaja izrazit favorit, a svojega tekmeca nikakor ne sme podceniti."

Popovič kot Trump

Strokovnjakinja za piar in javno nastopanje Andreja Jernejčič je kot glavno značilnost kampanje že pred predsedniškimi volitvami izpostavila predvidljivost. Kandidati so tekmovali, da bi premagali sedanjega predsednika Boruta Pahorja, ki pa mu po njenem mnenju niso bili kos. Kot eno Pahorjevih prednosti je ocenila, da zna biti tiho, ko je treba.

Sicer pa je bila na soočenjih po njenem mnenju večina kandidatov takšnih, kot so v resnici, "brez maske". Kot primer izpostavlja Borisa Popoviča, za katerega se ji zdi, da je bil s svojim nastopom iskren do volivcev, ni pa ji delovalo, da bi se trudil premagati Pahorja. "Na trenutke je bil aroganten, ni izbiral besed, ampak tak je, kar tudi šteje. On tak je, kar vidiš, to dobiš, kot Trump."