Je slovenska osamosvojitev v učnih načrtih prisotna dovolj?

V osnovnih šolah se učenci o nastanku slovenske države učijo pri predmetih družba (v 5. razredu), zgodovina (v 9. razredu) ter domovinska in državljanska kultura in etika (v 7. razredu).

Po pojasnilih višjega svetovalca za zgodovino na zavodu za šolstvo Vojka Kunaverja pri predmetu družba nastajanju slovenske države namenijo eno do dve uri, pri čemer morajo učenci (kot je razvidno iz učnega načrta) med drugim znati našteti slovenske državne praznike, poznati slovenske simbole ter organiziranost države in EU.

Dve do tri ure po navedbah Kunaverja nastanku slovenske države namenijo tudi pri predmetu zgodovina, pri čemer se njegov podatek nekoliko razlikuje od podatkov učiteljev, s katerimi se je na to temo pogovarjala STA, a se ne želijo javno izpostavljati. Ti namreč pravijo, da tej temi običajno namenijo uro ali dve.

O nastanku slovenske države se po posodobljenem učnem načrtu za zgodovino učenci učijo v okviru vsebinskega sklopa Slovenci v 20. in 21. stoletju, ki zajema čas od Avstro-Ogrske do osamosvojitve. O osamosvojitvi spregovorijo v zadnjem od sedmih podpoglavij z naslovom Samostojna Slovenija in mednarodno povezovanje Slovenije. Zgolj za primerjavo: v 7. razredu je za staro Grčijo namenjen celoten vsebinski sklop, prav tako za Rimsko državo.

Pri temi o slovenski osamosvojitvi po navedbah učiteljev običajno spregovorijo o zahtevah po demokraciji, ki so se pojavile konec 80. let, o samostojnosti in vojni za Slovenijo. Pred vsakim praznikom učitelj običajno tudi v minuti ali dveh pove, zakaj praznujemo posamezen praznik. Vsebina nastanka slovenske države pri zgodovini sodi tudi med minimalne standarde znanj.

O nastanku Slovenije tudi pri domovinski kulturi in etiki

Učenci so z nastankom slovenske države seznanjeni tudi pri predmetu domovinska in državljanska kultura in etika, ki ga osnovne šole poučujejo v sedmem in osmem razredu. O slovenski osamosvojitvi spregovorijo v sedmem razredu, po navedbah učiteljev pa tej temi običajno namenijo eno uro.

Pri tem mora učenec vedeti, kdaj in zakaj je nastala samostojna Slovenija. Nekateri učitelji učencem predvajajo tudi film o desetdnevni vojni za Slovenijo ali pa jim dajo izdelati časovni trak z najpomembnejšimi dogodki nastajanja slovenske države.

Po učnem načrtu za omenjeni predmet tematika nastajanja slovenske države sodi pod vsebinski sklop Skupnost državljanov RS, ki ga mora učitelj obvezno predavati. V okviru omenjenega sklopa so učenci poučeni še o osnovah demokracije, pomenu ustave, EU in članstvu Slovenije v EU.

V srednjih šolah osamosvojitvi namenjenih od dve do šest ur

Po navedbah Kunaverja temi slovenske osamosvojitve kar nekaj časa namenijo tudi v srednjih šolah, kar velja tako za poklicno in tehniško izobraževanje kot za gimnazije. Število ur namenjenih tej temi je sicer različno in odvisno, ali gre za poklicne, srednje strokovne in tehniške šole ali za gimnazije. "Vendar je v vseh srednješolskih programih tej tematiki namenjeno ustrezno število ur - od dveh do pet ali šest," pojasnjuje.

Po mnenju Kunaverja v naših osnovnih in srednjih šolah tako slovenski osamosvojitvi namenjajo veliko pozornosti, še posebej potem, ko so bili posodobljeni učni načrti. Za srednje šole so bili posodobljeni leta 2006, za gimnazije leta 2008, za osnovne šole pa leta 2011. "Pri posodabljanju učnih načrtov smo prav zato, da bi se ta tema kakovostno obdelala, spremenili koncept in šli iz kronološkega v tematski pristop. Prej se je namreč dogajalo, da se ta tema včasih ni dovolj kakovostno obdelala, ker je bila na koncu učnega načrta in se je obravnavala na koncu šolskega leta," pravi. Dodaja še, da zgodovine sicer ni vsako leto na nacionalnem preverjanju znanja, a da tudi rezultati kažejo, da se je znanje osnovnošolcev o tej temi izboljšalo.

Učitelji zgodovine opozarjajo, da jim za obravnavo osamosvojitve včasih zmanjka časa

Nekoliko drugače pa sicer pravijo učitelji, s katerimi se je pogovarjala STA. Kot namreč pojasnjujejo, omenjeno temo običajno še vedno obravnavajo na koncu leta, zaradi česar jim ob prenatrpanih urnikih učencev in njih samih zanjo včasih zmanjka časa. Tematika sicer sodi v sklop, ki ga morajo obvezno obravnavati, vendar temu ni nujno tako. Učitelj lahko namreč v dnevnik zapiše, da je temo obravnaval, čeprav je ni, saj pravega nadzora nad tem, kaj se obravnava, razen morda ob ravnateljevih hospitalizacijah, ni.

Učitelji tudi menijo, da bi lahko omenjeni temi v učnih načrtih namenili več prostora, vendar ne v osnovnih šolah, ampak v srednjih, saj je lahko omenjena tematika za osnovnošolce včasih nekoliko pretežka.

Da bi se lahko osamosvojitvi namenilo več prostora, so do zdaj že večkrat opozorili tudi v SDS in NSi.

Na koncu še primerjava, koliko osamosvajanju svoje države, ki je nastala v podobnih okoliščinah kot Slovenija, namenijo pri predmetu zgodovina na Hrvaškem. Tam se o tej temi učijo na koncu osemletke, namenijo pa ji poseben vsebinski sklop. Pri nas pa je, kot rečeno, nastajanja slovenske države namenjena zgolj sedmina širšega vsebinskega sklopa Slovenci v 20. in 21. stoletju.