Javna dela osrednji ukrep pri zaposlovanju najranljivejših

Za javna dela letos 33,7 milijona evrov

Javna dela so poseben program aktivne politike zaposlovanja. Tudi letos se lahko vanje vključijo le dolgotrajno brezposelni - tisti, ki so v evidenco prijavljeni več kot leto dni.

Trenutno je takih prek 60.000 oz. 50,3 odstotka vseh registriranih brezposelnih, je za STA pojasnila Mojca Ulaga iz službe za programe zaposlovanja na Zavodu RS za zaposlovanje.

Zavod je javno povabilo za izvajanje programov javnih del v letošnjem letu objavil v začetku decembra, od ponedeljka naprej pa za ta namen zagotavlja 33,7 milijona evrov.

Sofinanciranje na različnih področjih

Na področju kmetijstva so v okviru javnih del na voljo programi, kot so ohranjanje in varovanje kulturne krajine, razvoj podeželja ter socialna pomoč na kmetiji, na področju vzgoje in izobraževanja ter športa pa programi, kot so učna pomoč otrokom in skrb za urejenost športnih objektov.

V okviru naravovarstva in komunale se lahko delodajalci med drugim borijo za sredstva v programih varstvo okolja, urejanje javnih površin in pomoč pri urejanju romskih naselij, več programov pa nudi tudi kultura: pomoč v knjižnici, muzejih, galerijah in arhivih.

Programi javnih del s področja socialnega varstva so vezani na pomoč invalidom, starejšim, osebam z odvisnostjo, bolnim, Romom ipd.

Med drugimi programi javnih del so pomoč v primeru elementarnih nesreč (nadaljevalo se bo financiranje programov, namenjenih izvajanju pomoči pri odpravi posledic žleda in poplav iz lanskega leta). Pod razvojnimi programi je medtem mogoče zaslediti spodbujanje ustanavljanja in razvoja novih dejavnosti socialnih podjetij.

Dodana vrednost spodbujanje socialnih podjetij

Za vsak program javnih del mora obstajati javni interes. Javna dela morajo neposredno izboljšati kakovost in dostop do storitev izvajalca ter prispevati k splošni koristi širše skupnosti, je poudarila Ulaga.

Na javno povabilo za izbor programov javnih del se lahko po njenih besedah prijavijo le neprofitni delodajalci. Gre za subjekte, ki vračajo dobiček v osnovno dejavnost oz. je njihov (so)ustanovitelj ali večinski lastnik občina ali državna institucija. Kandidirajo lahko tudi socialna podjetja.

Dodano vrednost javnih del naj bi predstavljalo prav spodbujanje socialnih podjetij za zaposlovanje ranljivih skupin brezposelnih, ki se je začelo z lanskim letom. Mednje sodijo invalidi, starejši od 55 let, Romi ipd.

Ulaga je ob tem opozorila, da delodajalec z brezposelnimi, vključenimi v javna dela, ne sme nadomeščati zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih oz. jih napotovati na ta mesta. Javna dela tako lahko pomenijo le dopolnjevanje njegove registrirane dejavnosti.

Omejitve pri številu vključenih

Število programov, za katere se nekdo prijavlja, ni omejeno, omejeno pa je število udeležencev, ki jih lahko vključi v javna dela, in sicer glede na število redno zaposlenih.

Izvajalci, ki nimajo zaposlenih, lahko denimo pridobijo sredstva le za eno brezposelno osebo, izvajalci, ki imajo zaposlenih več kot 10 oseb, pa za največ 15 brezposelnih oseb. Kadar se programi izvajajo za invalide in/ali osebe s težavami v duševnem zdravju, lahko izvajalec z najmanj 10 zaposlenimi izjemoma vključi v programe javnih del tudi več kot 15 oseb.

Kadar je hkrati naročnik in izvajalec programov javnih del občina, je lahko v javna dela ne glede na število zaposlenih vključenih največ 20 brezposelnih oseb. Pri izvajanju programa pomoči v primeru elementarnih nesreč število vključitev ni omejeno.

Nižje plače in manj pravic

Vključeni v javna dela sicer ne uživajo enakih pravic kot redno zaposleni. Njihova plača je določena glede na izobrazbo: tisti s prvo stopnjo so upravičeni do 80 odstotkov minimalne plače, tisti s sedmo stopnjo pa do 120 odstotkov minimalne plače. Ta je lani znašala 789,15 evra bruto.

Prav tako jim ne pripadajo dodatki, kot sta dodatek za minulo delo in zahtevnost dela, plačane pa dobijo prevoz na delo in malico ter v primeru izpolnjenih pogojev odpravnino ob upokojitvi in nadomestilo za bolniško odsotnost. Prav tako jim pripada minimalen letni dopust (20 dni).

Zaposlitev lahko ohranijo največ leto dni. Posebne ciljne skupine udeležencev so lahko vključene še za eno leto.

Dosedanji rezultati in cilji

Na tekočem javnem povabilu zavoda je bilo do petka izbranih že krepko prek 1000 izvajalcev javnih del, številka pa je tako visoka, ker je vanjo večina vključenih večkrat, saj so bili izbrani za različne programe. Zaradi razdelitve vseh razpoložljivih sredstev je bilo javno povabilo ta teden že zaključeno za območne službe Sevnica, Novo mesto in Celje, v veliki večini pa tudi za območno službo Maribor.

Lani je po besedah Ulage javna dela izvajalo 1500 različnih izvajalcev, približno toliko jih pričakujejo tudi letos. V javna dela je bilo sicer v preteklem letu vključenih 6661 brezposelnih, v letošnjem letu, ko je denarja nekoliko manj, pa naj bi jih bilo okoli 6000.