Janšin odziv na vrhovno sodišče: "copy-paste natolcevanja"

Vrhovna sodnica Vesna Žalik je bila poročevalka v zadevi Patria, Branko Masleša pa je predsednik vrhovnega sodišča. Oba sta sodelovala v petčlanskem senatu, ki je odločal o zahtevah za varstvo zakonitosti ne le Janše, pač pa tudi soobsojenih v zadevi Patria, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Ivana Črnkoviča.

Zagovornik Janše Franci Matoz je sicer zahteval njuno izločitev iz postopka, a je podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto to zavrnila. Žalikovi je Matoz očital zavlačevanje postopka.

Senat ni ugotovil kršitev zakona

Petčlanski senat vrhovnega sodišča, ki je obravnaval zadevo, v postopku ni ugotovil kršitev zakona iz člena zakona o kazenskem postopku, ki določa, v katerih primerih se lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahteve zagovornikov obsojencev so bile vložene tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljeno, še piše v 74 strani dolgi obrazložitvi sodbe, ki jo je sodišče odposlalo v četrtek. Obsojeni so dolžni plačati tudi po 1000 evrov sodne takse.

Matoz sicer za STA od včeraj ni dosegljiv, zato še ni jasno, ali je sodbo že prejel. Je pa pričakovati, da bo, tako kot Črnkovič in Krkovič, Janša pravico zdaj iskal na ustavnem sodišču. Vsi trije so namreč ves čas procesa zatrjevali, da je bil proces politično motiviran in so jim bile v postopku kršene pravice.

Janša skoraj prestal že petino kazni

Janša bo kmalu prestal petino dosojene kazni, kar pomeni, da bo morda dobil možnost izhodov. Prost izhod iz zavoda - ta se praviloma koristi doma - se sme obsojencu dodeliti največ petkrat mesečno in sme trajati do 53 ur.

Janša ima na ustavnem sodišču tudi pritožbo na odvzem poslanskega mandata. DZ se je namreč seznanil s prenehanjem njegovega mandata na podlagi zakona o poslancih, ker je pravnomočno obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev.