Izšel je hommage Vipavski dolini

Bratinovo knjigo, s podnaslovom Zgodbe iz moje doline, je direktor založbe Jože Faganel označil za literarno delo, za katerega bo bralec, ki ne prihaja iz avtorjevih koncev, verjetno potreboval priložen slovarček manj znanih besed.

Delo, ki se začne s krajšim predgovorom Jutro in sklene z "zagovorom" Večer, uvaja novela Posinovljenec, postavljena v čas rimske dobe oziroma po avtorjevih besedah v obdobje začetka pokristjanjevanja Vipavske doline, zaključuje pa ga apokaliptična novela z naslovom Pri angelu Slovenije.

Po besedah Šivic Dularjeve delo odlikujejo poteze umetniškega izražanja. Jezik knjige je pri imenih - osebnih ter imenih območij in gora - geografsko omejen na območje Vipavske doline, v literarnem smislu pa presega omenjeni prostor. Omenila je nekaj besed, kot so prisončje, hrapavina, učistiti, ki po njenem mnenju bogatijo slovenski besednjak, saj jih je v slovenski literaturi, kljub temu, da so v slovenskem slovarju knjižnega jezika, težko najti.

Šivic Dularjeva je opozorila tudi na lirične metafore in sinonime, med katerimi je izpostavila sinonim za zahod - "ko sonce po polžje leze v rdečo kopel", ter na žlahtni ljudski humor, ki je prisoten predvsem v dialogih.

Bratina je novele o "prelomljenem vipavskem čolnu", kot je dejal, pisal po navdihu, ki človeka "zgrabi, dvigne s tal in odnese, kamor si sam niti ne želi".