Izpoved Titovega zdravnika: "Jaz sem izključil aparate"

87-letni kirurg dr. Predrag Lalević, ki je bil zadnjih 16 let maršalovega življenja z njim na vsakem koraku, je za hrvaški Jutranji list opisal zadnje štiri mesece Titovega življenja v bolnici v Ljubljani. Dr. Lalević je bil del zdravniške ekipe, ki se je štiri mesece borila za Titovo  življenje, na koncu pa je bil prav on tisti, ki je za umrlim maršalom izklopil aparate.

Titovo zdravje je bilo, pove Lalević, v splošnem zelo dobro, javnosti pa ni bilo nikoli razkrito, da je predsednik SFRJ bolehal za sladkorno boleznijo. Tito je sicer najbolj trpel zaradi revmatskega obolenja nog, zaradi katerega si je pri hoji pomagal s palico. Ko so na začetku leta 1980 zdravniki videli, da bolečinr postajajo vedno hujše, so Tita preselili v ljubljanski klinični center.

"V jutranjih urah smo pričeli s hemodializo," zadnji dan maršalovega življenja opisuje Lalević. "Kmalu zatem je prišlo do drastičnega padca krvnega pritiska, ki se nikakor ni popravil, hemodializa je morala biti prekinjena. Vsi člani zdravniške ekipe, dežurni zdravniki in najboljše medicinske sestre, ki so negovale predsednika, so se nagnetli okrog maršalove postelje. Tito je počasi umiral. Respirator je delal normalno, na EKG-ju pa so se že opažale spremembe, ki so nakazovale bližajočo se smrt."

"Ob 15.05 je EKG pokazal ravno črto," nadaljuje Lalević  "kar je pomenilo, da je maršalu srce za vedno prenehalo biti. V popolni tišini smo vsi zbrani okrog postelje obstali še kakih 15 minut," pripoveduje Lalević in nadaljuje, da je nato pogledal profesorja Bogdana Breclja, najstarejšega zdravnika v ekipi, in mu pokazal na aparate, ki so z zvočnimi signali še vedno delali. Brecelj je prikimal z glavo, kar je bil znak, da Lalević izklopi aparature. "Najprej sem izključil respirator, nato EKG monitor, spodbujevalnik in elektronsko tlačilko … zatem sem zapustil sobo," pove Lalević in zaključi, da je potreboval dolgih šest mesecev, da se je pobral po maršalovi smrti.

Tito je umrl v Kliničnem centru v Ljubljani v nedeljo 4. maja 1980. Njegovega pogreba v Beogradu se je 8. maja 1980 udeležilo več kot 200 visokih uradnikov iz 127 držav sveta.