"Izgubljamo čas"

"Fiskalno pravilo ne bi bilo potrebno nikjer, če bi se politiki držali predpisov Maastrichtske pogodbe. Zdaj pa je potrebno zato, ker so grešili vsi, začenši s Francijo in Nemčijo, kjer so prvi pregrešili kriterije dolgov. Ker si nihče ni upal nič reči, so ostali pridno grešili za njimi, kar naenkrat pa se je pokazalo, da smo prišli ne le v finančno krizo, pač pa tudi v krizo realne ekonomije," je dejal Kraljič.

Fiskalno pravilo zdaj vidi kot eno od možnosti, da se nekoliko obrzda stvari, ki so se dogajale v preteklosti. To pa po njegovem pomeni le, da politiki ne zaupajo sami sebi. Če pa smo že rekli, da je to fiskalno pravilo potrebno, potem ga sprejmimo čim prej, je dejal, saj odlašanje po njegovem pomeni še dodatno zmanjšanje verodostojnosti Slovenije v tujini.

Ta je prvič padla, ko je takratna opozicijska SDS skupaj s sindikati zrušila pokojninsko reformo vlade Boruta Pahorja, nato pa jo je le nekaj pozneje sprejela sama. Padla je tudi zaradi nastopov prejšnjega premierja in finančnega ministra v javnosti z grožnjami, da bo država bankrotirala v dveh mesecih, saj da ni denarja.

"Mogoče s tem lahko strašiš svoje politične nasprotnike v Sloveniji, ampak tuji trgi to vzamejo resno," je dejal Kraljič in opozoril, da zato velja paziti, kaj politiki izjavljajo, in se skoncentrirati predvsem na strukturne reforme, ki jih je naša država začela uveljavljati zelo pozno. Zdi se mu prav, da je donedavna vlada Janeza Janše začela s temi reformami, a se sprašuje, zakaj jih ni začela že pred petimi leti v svojem prvem mandatu.

Sredinega nastopa premierke Alenke Bratušek na ameriški televizijski postaji CNN si ni ogledal, zato o tem, ali ga je prepričala, ni želel govoriti, a je dodal, da to sploh ni pomembno, saj mora prepričati Bruselj.

V zvezi z različnimi interpretacijami o tem, ali bo Slovenija resnično potrebovala finančno pomoč, je Kraljič dejal, da te različne ocene prihajajo tudi od Slovencev samih, manjka pa prehod od analiz k akciji. Kot primer takšnega "gospodarskega analfabetizma in organizacijskega diletantizma" je navedel ustanavljanje državnega holdinga, ki pred časom niti ni bi tako potreben, zdaj pa je ta ukrep po njegovem nujen, a še vedno ni jasno, kdaj bo do konca uresničen.

Kraljič je z mariborskimi gospodarstveniki ob tem danes govoril o razmerah v mestu in regiji ter možnostih razvoja, še pred tem pa se je na to temo na delovnem kosilu sestal tudi z novim županom Andrejem Fištravcem.

Slednji ga je seznanil z razmerami, predvsem z visoko brezposelnostjo, ki znaša kar 18,6 odstotka in je višja od državnega povprečja. Ob tem je izpostavil, da so v Mariboru v preteklosti delovala velika in uspešna podjetja, ki pa so večinoma propadla, mnogi delavci pa so ostali brez službe in se soočajo s socialno ter finančno stisko.

"Maribor ima veliko priložnosti za razvoj, vendar mora biti mesto konkurenčno, zanimivo za zunanje investitorje ter se mora prilagajati potrebam gospodarstva," je poudaril Fištravec, ki mu je Kraljič predstavil svoje izkušnje pri uspešni revitalizaciji gospodarstva v nemških mestih Dortmund in Wolfsburg ter poljskem mestu Lodž.

Svetoval mu je nekatere ukrepe, ki so potrebni za gospodarski razvoj Maribora, pri tem pa poudaril, da je potrebno razumeti potenciale regije in vzpostaviti sodelovanje vseh relevantnih subjektov.

Več iz rubrike Gospodarstvo:

Teš ima novega direktorja

Vinjete tudi na barkah

Z izdajo menic le do polovice želenih sredstev