IZ STRANK POZIVI K REŠITVI CIMOSA: Je lahko v pomoč poseben zakon?
Medtem ko so med političnimi strankami različne ocene glede odgovornosti za položaj, v katerem se je znašel Cimos, pa so enotnejši pozivi k reševanju podjetja oz. delovnih mest. Vodja poslancev SD Matjaž Han je prvake koalicijskih strank pozval, da se čim prej sestanejo in najdejo rešitev za Cimos, če je treba, tudi s posebnim zakonom. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je medtem danes v Bruslju o problemu Cimosa na kratko govorila s hrvaškim kolegom Zdravkom Marićem.


Kdaj bo o tem razpravljala tudi koalicija, za zdaj še ni znano. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je koalicijske partnerje pozval, da se sestanejo, njihov odziv pa tudi STA še pričakuje.
Han namreč predlaga, da zdaj politika prevzame odgovornost. V izjavi novinarjem v DZ je poudaril, da gre za obstoječa delovna mesta, ki so ravno toliko ali še pomembnejša kot ustvarjanje novih delovnih mest. Pri tem je spomnil na poseben zakon za naložbo graške Magne Steyr, ki so ga sprejeli nedavno.
Izpostavil je usodo vseh zaposlenih v Cimosu ter podjetjih iz skupine in opozoril, da "to ni več šala". Vlada mora po Hanovih besedah prevzeti odgovornost in, če je treba, napisati tudi poseben zakon, ne glede na to, kaj bo rekla EU. Sicer pa vodja poslancev SD ocenjuje, da minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek ni glavni krivec za nastali položaj v Cimosu. Prav tako je, kot pravi, utrujen od tega, da se ob vseh zapletih išče politično odgovornost. Spomnil je, da se vedno obračajo na neodvisne strokovnjake, a sedaj "vidimo, kam so zgodbo pripeljali".

Poslanec DeSUS Uroš Prikl meni, da je politika sicer odgovorna, a ob tem izpostavlja neposredno povezane institucije, torej SDH in DUTB. Po njegovem mnenju je težko s prstom pokazati na enega odgovornega, treba pa je pogledati, kdo je v preteklosti vlekel usodne poteze glede Cimosa. DeSUS je bil v vseh vladah v času reševanja podjetja, a po Priklovih besedah ključnih pozicij, ki bi bile s tem povezane, DeSUS ni imela. Politika bi pri reševanju Cimosa po besedah Prikla morala imeti v mislih to, da ne gre le za reševanje podjetja, pač pa eksistence zaposlenih in njihovih družin.
Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec je v izjavi novinarjem ocenil, da potencial Cimosa še ni izgubljen. V ZL se po besedah Mesca sprašujejo, zakaj so ustanovili DUTB, če ne zato, da rešuje takšna podjetja, ki imajo potencial, a breme dolga.
V ZL sicer ne obžalujejo, da je poskus privatizacije Cimosa propadel, saj so ga poskušali prodati finančnemu skladu, je pojasnil Mesec. Po njegovih besedah bodo v ZL predlagali nujno sejo pristojnega odbora DZ. Zahtevali bodo, da DUTB opravi svoje obveznosti in svojo naložbo v Cimos prenese na SDH, ta državna naložba pa bi nato morala dobiti status pomembne naložbe.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je poudaril, da je za stanje, v katerem se je znašlo podjetje, odgovoren lastnik, pri kateremu je treba iskati tudi politično odgovornost. Pri Cimosu se je po Toninovem mnenju že ves čas kazalo, da je lastnik ravnal neodgovorno oz. sprejemal neodgovorne poslovne odločitve, dolg pa se je kopičil. Z načinom poslovanja, kot ga ima to podjetje, nekaj ni v redu, zato bo treba nekatere zadeve spremeniti in postaviti na novo, meni Tonin. Glavni krivec je po njegovem mnenju nadzorni svet, ki so ga imenovali lastniki. Jasno pa je tudi, kot pravi, da so bili v ozadju imenovanja nadzornih svetov tisti, ki upravljajo z državnim premoženjem.
Podobno na lastnike opozarja poslanka Zavezništva in nekdanja premierka Alenka Bratušek. Na vprašanje njene odgovornosti v zvezi s Cimosom odgovarja, da se je treba najprej vprašati, zakaj je Cimos končal v težavah in v času njenega vodenja vlade tudi v prisilni poravnavi, ter zakaj lastniki niso začeli reševati težav, ko bi jih bilo treba. Po njenih besedah se je prisilna poravnava spomladi 2014 očitno zdela edina možna rešitev pred stečajem.
V izjavi novinarjem v DZ je poudarila, da se sanacija Cimosa vleče predolgo in bo na koncu treba vprašati predstavnike DUTB in SDH, zakaj zadeve niso potekale hitreje. Bratuškova sicer meni, da minister Počivalšek ve, kaj dela, želi pa si tudi, da bi imela ta zgodba srečen konec.

Hrvaški finančni minister ne vidi zadržkov za podpis
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je po pogovoru s hrvaškim ministrom Marićem pojasnila, da na hrvaški strani ni več nobenih zadržkov, ki bi ovirali podpis dogovora o prodaji podjetja. Tako da se lahko zadeva še vedno ugodno reši, je ministrskega kolega povzela Vraničar Ermanova.
"Potrditev hrvaške vlade smo čakali že nekaj časa in upam, da bo to omogočilo, da do dogovora glede prodaje Cimosa vendarle pride kljub zapletom zadnjih dni," je izpostavila Vraničar Ermanova po zasedanju finančnih ministrov EU v Bruslju.
Italijanski sklad Palladio Finanziaria oz. njegova družba TCH Cogeme, ki je s pretežno državnimi lastniki lani jeseni podpisala pogodbo o nakupu 92 odstotkov koprske družbe, je v ponedeljek prek svetovalca Alta javnosti sporočil, da zaradi nerešenega pravnega spora na Hrvaškem odstopa od nakupa Cimosa. A na slovenski strani so v odzivu poudarili, da odstop od nakupa še ni uraden in da naj bi se že danes nadaljevala prizadevanja za rešitev postopka prodaje družbe.
Si bo italijanski kupec premislil?
Rešitev spora med Cimosom in hrvaško slabo banko DAB glede poplačila terjatve, ki izvira iz 90. let minulega stoletja, je bil sicer eden od glavnih odložnih pogojev za sklenitev transakcije, katere vrednost je predvsem prek poplačila Cimosovega dolga ocenjena na 110 milijonov evrov.

Slovenska in hrvaška stran sta sicer konec januarja že dosegli dogovor o reševanju, ko sta se gospodarski minister Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić dogovorila, da bo Cimosov dolg odkupila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), medtem ko bo DAB umaknila tožbo proti Cimosu. A nekaj dni zatem naj bi Hrvaška v predlogu sporazuma postavila za Italijane nesprejemljive dodatne pogoje glede ohranjanja delovnih mest na Hrvaškem.
Čeprav naj bi glede tega slovenski in hrvaški predstavniki zbližali stališča, je nerešeno ostalo tudi vprašanje lastninske pravice nad Cimosovimi nepremičninami v Buzetu in Roču, ki jo je hrvaško državno pravobranilstvo poskušalo izpodbijati. Italijanom naj bi zaradi teh nerešenih vprašanj nato prekipelo.
Mora odgovornosti prevzeti zgolj slovenska stran?
Ministrica je povedala, da je pri reševanju tega problema ključna vloga DUTB - ta kot največji lastnik Cimosa vodi postopek - in Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki morata svojo vlogo odigrati. Najprej se je treba po njenih besedah vprašati, ali je bila napaka storjena v DUTB ali SDH.

Položaj po ministričinih besedah zelo podrobno spremljajo skupaj z ministrom za gospodarstvo. Ko bodo videli, kakšen je dejanski rezultat in ali je odločitev italijanskega kupca, da se izvzame iz postopka, dokončna, potem bodo ocenili posledice.
V tem primeru bodo preučili tudi morebitno odgovornost, je še povedala Vraničar Ermanova. Ob tem je dodala, da se ne bi strinjala, da mora celotno odgovornost prevzeti zgolj slovenska stran.

V primeru, da bi posel padel v vodo, je sicer ogroženih več kot 4000 delovnih mest, v Sloveniji blizu 2000. Počivalšek je v ponedeljek zagotovil, da bo vlada naredila vse, da Cimos reši pred stečajem in ohrani delovna mesta v Sloveniji.
Vir: Uredništvo/STA Foto: arhiv



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.